8. Mednarodni festival Revija v reviji
Tradicionalno srečanje založnikov in književnikov srednje Evrope Revija v reviji prinaša v petih festivalskih dneh na Primorsko že ustaljeno delovno srečanje malih založnikov kot tudi spremljajoče literarne večere, okrogle mize, glasbo, filme in izmenjavo žive kulture, letos iz 14 držav.
SEŽANA>Revija v reviji je edinstven projekt sodelovanja nacionalnih kultur v Evropi brez posredovanja velikih jezikov. “Čeprav se mi je zamisel o nuji kulturnih izmenjav med malimi založbami in manj znanimi evropskimi kulturami porodila že leta 1999 na festivalu Vilenica, kjer sem se udeležil sestanka evropskih literarnih revij, pa sam projekt letos obeležuje prvih deset let, medtem ko je festival še dve leti mlajši,” pravi Primož Repar, ki je s soprogo Stanislavo pod okriljem KUD Apokalipsa glavni organizator dogodka. Letošnje festivalsko dogajanje, razpeto med Škocjan, Sežano, Trst in Koper, napolnjuje 30 literarnih dogodkov, na Primorskem pa se te dni zadržuje tudi okrog 70 urednikov, pisateljev in drugih kulturnih delavcev iz 14 držav.
“Na debatnem omizju na temo 'Kako preživeti in hkrati ohraniti dostojanstvo založnikov?' v Škocjanu smo mali založniki, vseh nas je 30, za katerimi pa so veliki narodi, tako po številu ljudi kot po pisani kulturi, enoglasno ugotovili, da kriza ne sme biti opravičilo za pretrganje komaj vzpostavljenih kulturnih stikov,” je odločen Repar, ki je prepričan, da ima festival pomembno kulturno vlogo. “To kažejo tudi novosti letošnjega festivala. Poleg 11 novih mednarodnih večjezičnih izdaj, med njimi so tudi predlanska Nobelova nagrajenka Herta Müller, Madžar Péter Esterházy in Litvanec Kornelijus Platelis. V program vključujemo tudi predstavitev slovaške kinematografije, menimo, da je potrebno spoznati vse plati nacionalnih umetnosti.”
Četrtkov festivalski dan na Krasu je v sodelovanju s KD Vilenica žal maloštevilnemu domačemu občinstvu postregel v atriju Kosovelovega doma z manjšim revijalno-knjižnim sejmom sodelujočih založb, predstavitvijo novih knjig in literarnim branjem iz njih ter projekcijo dveh slovaških filmov. Na klubskem večeru v MC Podlaga pa so se predstavili tako domači literati Aleksander Peršolja, David Terčon in Magdalena Svetina Terčon kot tudi drugi udeleženci festivala, med njimi Ludwig Hartinger,Esad Babačić in srbska literata Dejan Bogojević ter Dušan Stojković. Svoje avtorsko delo Natriletno kolobarjenje s praho sta z glasbeno literarnim nastopom predstavila Jure Novak in Uroš Buh. Vtis umetniško sodelujoče multietnične Evrope pa je dopolnil koncert skupine Mamapapa, ki ima člane iz kar štirih držav.
BOGDAN MACAROL
V Kopru danes haiku
Po včerajšnjih številnih prireditvah, s katerimi je festival gostoval v Trstu, se danes seli v Koper, kjer bo med drugim ob 16. uri v galeriji Loža okrogla miza, naslovljena Povezave med poezijo, premišljevanjem poezije in haikujem. Ob 17.30 ji bo sledila razglasitev nagrajencev 13. mednarodnega haiku natečaja. V koprskem MKSMC bodo ob 19. uri predstavili nekaj filmskih predstavnikov najnovejše slovaške kinematografije, ob 21. uri pa bodo osvetlili še višegrajsko haiku antologijo Razsipane jagode, ki je prvi tovrstni poskus, ki v dvojezični zbirki združuje haikuje piscev iz Češke, Slovaške, Poljske in Madžarske. MPG
