84. podelitev oskarjev: petkrat zlata tišina
Umetnik je po tem, ko je kot za stavo pobiral globuse, cezarje in bafte, pričakovano slavil tudi na 84. podelitvi oskarjev. Ameriška akademija filmskih umetnosti in znanosti je, filmu francoskega režiserja Michela Hazanaviciusa podelila najpomembnejše oskarje; za najboljši film, režijo, glavno moško vlogo ter za kostumografijo in izvirno glasbo.
LOS ANGELES> Prav tolikšno število kipcev, sicer “tehničnih oskarjev” je odnesel HugoMartina Scorseseja, ki se je prvič podal v 3D vode in na področje otroške pravljice.
Ameriška akademija filmske umetnosti in znanosti je letos spregledala predvsem dva igralca, ki sta s svojima vrhunsko odigranima vlogama zaznamovala dva vrhunca lanske filmske produkcije. Kirsten Dunst in Michaela Fassbenderja namreč ni uvrstila niti med nominirance. Dunstova bi si jo za vlogo melanholičnega “angela uničenja” v MelanholijiLarsa von Trierja nedvomno zaslužila. Fassbender pa se je v zadnjem filmu Steva McQueenaSramota brezkompromisno spopadel z vlogo nimfomana in zelo prepričljivo pokazal, kaj pomeni biti ujetnik v lastnem telesu. Med filmi velja omeniti film Drive, danskega režiserja Nicolasa Winding Refna, ki je nase opozoril z okrutnim in metafizično zgodovinskim filmom Božji bojevnik. V zadnjem filmu pa je ustvaril izvrsten retro poklon žanru ameriške kriminalke. V poplavi ameriških filmov apokalipse pa bi si kakšno nominacijo lahko prislužila tudi Trierjeva Melanholija, ki se konca sveta loteva s povsem poetične in meditativne perspektive. S podobnim pristopom in nekaj več elementi grozljivke in psihološkega trilerja se lahko pohvali še en spregledani film Zaklonišče (Take Shelter) ameriškega režiserja Jeffa Nicholsa, ki je svojo pot po slovenski art kino mreži že začel februarja.
Umetnik, ki je po 83 letih prvi nemi film, ovenčan z oskarjem, je povsem pričakovano pobral oskarja za režijo. Michel Hazanavicius se je v svojem zahvalnem govoru večkrat zahvalil Billyju Wilderju, režiserju iz zlate dobe ameriškega studijskega filma, o kateri govori tudi Umetnik. Akademijo je prepričal tudi Jean Dujardin, ki je odnesel kipec za glavno moško vlogo.
Drugi zmagovalec večera, HugoMartina Scorseseja je osvojil zgolj “tehnične oskarje” - za scenografijo, montažo zvoka, fotografijo, mešanje zvoka in posebne učinke.
Oskarja za glavno žensko vlogo je drugič v svoji bogati karieri prejela Meryl Streep. Tokrat je v filmu Železna lady odigrala vlogo Margaret Thatcher, in vnovič dokazala, da sodi v igralski vrh. Prvi kipec, sicer za stransko vlogo, je osvojila leta 1979 v filmu Kramer proti Kramerju, leta 1982 pa ji je imenitni kipec prinesla glavna vloga v filmu Sofijina odločitev. “Ko sem zaslišala svoje ime, se mi je zazdelo, da polovica Amerike zavija z očmi: 'Pa ne ona, pa ne spet?!' Ampak ... pa kaj potem!” je dejala veteranka, ko je prejela tretjega zlatega dečka.
Akademija se je končno predramila in nagradila 82-letnega Christopherja Plummerja za stransko vlogo v filmu Začetniki. Plummer, ki mu je oskarja prinesla vloga ostarelega geja, se je ob prejemu pozlačenega kipca pošalil, da je samo dve leti starejši od oskarjev in dejal, da je zahvalni govor za oskarja vadil, odkar je prišel na svet.
Oskarja za stransko žensko vlogo je dobila Octavia Spencer(Služkinje), ki je bila med vsemi dobitniki najbolj ganjena, saj se zelo redko zgodi, da Akademija nagradi temnopolte filmske ustvarjalce. V 83 letih podeljevanja oskarjev je v igralskih kategorijah kipec domov odneslo manj kot štiri odstotke temnopoltih nominirancev. Oskarja za tujejezični film je dobil iranski film A Separation (Nader in Simin se ločujeta); režiral ga Asghar Farhadi. Woody Allenu, ki se podelitve ni udeležil, je po četrt stoletja dobil oskarja za najboljši izvirni scenarij. Napisal ga je za romantično komedijo Polnoč v Parizu, ki jo je tudi režiral, in je še ena v seriji “Woodyjevih filmskih turističnih razglednic za sladokusce.” Doslej je poleg Pariza upodobil še London in Barcelono, lani poleti pa je končal snemanje svojega najnovejšega filma v Rimu. Brez velikih presenečenj je minila tudi prireditev - voditeljske vajeti je že devetič prevzel igralec in komik Billy Crystal, ki si je privoščil samo nekaj šal na račun republikanskih predsedniških kandidatov.
V četrtek v slovenske kinematografe prihaja Železna lady, zmagoviti Umetnik pa ji bo družbo na platnih delal od 8. marca naprej.
Najbolj drzen je bil komik Sacha Baron Cohen, ki mu na podelitev niso dovolili priti v opravi generala Aladeena iz njegovega novega filma Diktator. Odgovorni iz Akademije so se kaj hitro pokesali svoje prepovedi, saj je zloglasni “Borat” nato na podelitev prikorakal z žaro v rokah, v kateri naj bi bil pepel pokojnega diktatorja Severne Koreje Kim Jong Ila.
Omeniti pa velja, da je Akademija povsem pozabila na Brada Pitta, ki je lani odigral dve vrhunski vlogi, in sicer “špartanskega” očeta v Drevesu življenjaTerrencea Mallicka in trmastega direktorja baseballske ekipe v filmu ZmagovalecBennetta Millerja, ki bo teknil tudi popolnim nepoznavalcem baseballa.
BILJANA PAVLOVIĆ
