94 grenko-sladkih filmskih minut
Snemanje je trajalo dve leti in v tem času je nastalo za več kot 40 ur materiala. Iz njih se je zgostil globok, večplasten filmski zapis, ki nosi preprost naslov: Aleksandrinke.
NOVA GORICA> “Želel sem, da je prva projekcija filma tu na Primorskem,” je povedal režiser Metod Pevec. Po tem ko je skromno in mirno poslušal ovacije do zadnjega kotička napolnjene dvorane Slovenskega narodnega gledališča, kjer se je filmska predpremiera odvrtela ob organizacijski pomoči Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink.
Film se loteva prepoznavnega zgodovinskega fenomena, ki pa se je v desetletjih zapletal in razpletal skozi globoke osebne zgodbe primorskih družin. V uri in pol se v Aleksandrinkah enakovredno in tekoče izmenjujejo svetlobe in sence nenavadnega časovnega in prostorskega koridorja, ki se je odprl med revnimi vasmi v spodnji Vipavski dolini in kozmopolitskima Kairom in Aleksandrijo.
“Zahvaljujem se vsem, ki so govorili o svoji osebni izkušnji tako odprto in iskreno. To je težko, pred kamero pa je še težje,” je dejal režiser, ki je uspel ujeti subtilne čustvene odtenke v spominih aleksandrink, njihovih otrok in njihovih varovancev. Tistih, ki so ostali doma, in onih, ki so se po zlomu svetovljanske Aleksandrije raztepli na vseh pet celin sveta. Novogoriško občinstvo, sestavljeno večidel iz potomcev aleksandrink in takšnih, ki jim je ta del primorske zgodovine posebej pri srcu, je Pevčev filmski zapis predvsem ganil. Poleg tega pa film ponudi celovit in razumljiv vpogled v zgodovinske in sociološke okoliščine ženskega izseljevanje v Egipt ter v pozitivne in negativne vplive teh migracij na primorsko družbo v 19. in 20. stoletju. Pevec je aleksandrinkam dal film, ki pusti doživeti zgodovino in jo pomaga razumeti. Ter predvsem ne vsiljuje poceni vrednostnih sodb. VH
