Abeceda grafike v malem
“Kakor pravi Dževad Hozo, eden največjih jugoslovanskih grafikov, gre za multioriginale,” o razstavi Grabado1954-2012 pove Janez Matelič, slikar in vodja grafičnega ateljeja ter galerije Sqart, kjer so na ogled grafike šestnajstih akademskih slikarjev, ki so ustvarjali ali še ustvarjajo v klasičnih grafičnih tehnikah.
KOPER>“Gre za didaktično razstavo, saj je na njej mogoče spoznati vse klasične grafične tehnike, od lesoreza, linoreza, jedkanice v cink, torej globoki in visoki tisk, litografijo ter sitotisk, kot eno novejših grafičnih tehnik, ki pa jo sam dojemam kot klasično tehniko, ker je še vedno potrebna uporaba rok. Ni dovolj le pritisniti na tipko,” pravi Janez Matelič, ki poudarja, da na razstavi ni računalniških natisov in drugih najsodobnejših tehnik.
V Galeriji Sqart so razstavljena dela Zvesta Apollonia, Jožeta Ciuhe, Ljerke Kovač, Franca Vecchieta, Vladimirja Makuca, Janeza Bernika, Edwarda Belskyja, Miroslava, Šuteja, Franceta Miheliča, Borisa Jesiha, Dževada Hozoja, Vladimirja Veličkovića, Silvestra Komela, Kiarja Meška, Rudija Skočirja in Janeza Mateliča.
Grafike je izbral iz svoje zbirke grafičnih listov - nekatere so avtorji ustvarjali tudi v njegovem ateljeju, druge je kupil, kakor pravi, za svojo dušo. Med starejšimi deli so grafika Janeza Bernika iz leta 1965, nerazpoznavno zgodnje delo Zvesta Apollonia iz leta 1963, pa Franceta Miheliča iz leta 1957, Silvestra Komela iz leta 1983, mednarodno priznanega Vladimirja Veličkovića, razstavil je tudi svojo grafiko, kombinacijo jedkanice in aquatinte, ki jo je leta 1976 ustvaril na podiplomskem študiju v Ljubljani. Tu sta tudi dve deli Edwarda Belskyja, Ukrajinca, ki živi v Ljubljani, ki nosita letošnjo letnico. “Na razstavo sem ga uvrstil, ker uporablja zanimivo tehniko suhe igle, zato je učinek tak, kakor da gre za risbo. Ne uporablja pa dragih materialov, denimo bakrenih plošč, temveč navadno pločevino,” pravi Matelič in opozori še na delo Miroslava Šuteja iz leta 1982, ki je bilo kasneje uporabljeno za plakat ljubljanskega grafičnega bienala.
“Vsi se navdušujejo nad raznimi tiski, računalniško grafiko, a to ni to. Ko imaš grafično ploščo, v katero režeš, in jo nato odtisneš brez vmesnih digitalnih postopkov, je to proces, ki ima svojo dušo. Stare grafične tehnike so žlahtnejše,” je prepričan slikar in grafik, ki je ob tokratni razstavi vsem povabljencem poslal tudi informativno besedilo o tem, kako morajo biti originalne grafike opremljene in oštevilčene.
In kaj je Grabado ? “Grabado v španščini pomeni gravuro. Ta namreč povezuje večino tokrat predstavljenih grafičnih tehnik,” še pove gostitelj, ki je tudi ustanovitelj grafične sekcije pri umetniškem društvu Insula. MPG