Alamut se je v domače mesto svojega avtorja vrnil v ambiciozni glasbeni interpretaciji (FOTO)
Večno aktualni roman Tržačana Vladimirja Bartola Alamut je po 85 letih po izidu (1938) v domačem mestu doživel tudi veličastno glasbeno interpretacijo, pod katero se podpisujejo Laibachovec Luka Jamnik in iranska skladatelja Idin Samimi Mufakham in Nima Atrkar Rowshan.
TRST > Najbolj uspešen slovenski kulturni izvozni produkt - zasedba Laibach -, okrepljen še s približno stočlansko spremljevalno zasedbo, je v tržaško gledališče Rossetti in nedeljski vetrovni Trst zvabil množico Slovencev, tako iz Trsta in okolice kot bližnje Istre in malce bolj oddaljene Ljubljane, Italijanov je bilo bolj za vzorec.
Zlovešče ozračje
Za glasbeno interpretacijo kompleksnega literarnega dela, ki ga lahko beremo na več ravneh (v luči aktualnih terorističnih ločin, v času pisanja romana pa naj bi Bartola navdihnili uporniški Tigrovci), je poskrbel Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta Navida Goharija. Za najbolj zlovešče ozračje, ki sicer vseskozi preveva Bartolovo mojstrovino, je poskrbel harmonikarski orkester AccordiOna, ki je nastopil v šestem delu, naslovljenem Vojna. Kot v uvodu, ko so iz ozadja prikorakali določeni člani pihalne sekcije simfoničnega orkestra, so harmonikarice s svojimi disonančnimi toni počasi izza publike prikorakale na oder, zvok so nato nadgradili še člani Laibacha (Vitja Balžarosky na kitari, Bojan Krhlanko na sintesajzerju in drugi elektroniki, Rok Lopatič na bobnih) in orkester ter družno ustvarili besnečo in zelo distorzirano glasbeno krajino, ki aludira na brezplodno vojno vihro. Milan Fras s svojim donečim in temačnim glasom nastopi samo v dveh delih, poudarek je na orkestrskih aranžmajih ter dveh zborih, vokalni skupini Gallina in mešanemu pevskemu zboru Human Voice Ensemble iz Teherana, ki je poskrbel za ključni bližnjevzhodni pridih.
Alamut ponovno v Trstu po letu 2006
Alamut je na tržaških odrih pred tem sicer zaživel leta 2006, ko ga je v Slovenskem stalnem gledališču uprizorila ljubljanska Drama pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. Pričujoča ambiciozna glasbena interpretacija Alamuta, ki zahteva vsaj približno poznavanje vsebine romana in v ospredje daje temo verske in politične manipulacije z množicami, sklene pa se z ironičnim pozdravom “Nasvidenje v peklu”, bo v tem tednu zaživela še v Frankfurtu v sklopu tamkašnjega knjižnega sejma ter v Zagrebu.
