Ambasada elektronske ustvarjalnosti
Izolska Ambasada Gavioli z jutrišnjim klubskim dogodkom praznuje polnoletnost. Meka elektronske glasbe, gostiteljica svetovnih zvezd, valilnica talentov ali pač Katedrala luksuznih barv.
IZOLA > Tako sta jo poimenovala Rok Jurman in Črt Butul, avtorja istoimenskega dokumentarca, ki med drugim poudarja tudi njeno nezanemarljivo arhitekturno in estetsko plat, delo italijanskega arhitekta Giannija Gaviolija. Kakšen je pomen mednarodno odmevne ustanove, smo povprašali primorske didžeje in producente elektronske glasbe.
“Ambasada Gavioli je ponudila 'čopič in platno ter malce kasneje še okvir', da danes lahko sploh govorimo in beremo o zgodovini nastanka elektronske klubske glasbe v Sloveniji,” je prepričan DJ Eddie The Fish (Edi Klemenčič), ki pravi, da je geografsko daleč okoli edini klub, ki je ponudil določeni subkulturi možnost, da se je izrazila tako celostno: “Še zmeraj velja za enega lepših klubskih prostorov v Evropi in kot so zapisali v imenu dokumentarca, s katerim so zadeli bistvo, je predvsem katedrala luksuznih barv. Tudi danes je edini prostor v Sloveniji, kjer elektronska klubska glasba dobi podobo, ki si jo zasluži.”
DJ Ian F (Jan Jakomin) poudarja, da je klub doslej gostil veliko tujih priznanih didžejev, s čimer je veliko pripomogel k razvoju elektronske glasbene scene v Sloveniji: “V časih, ko so Ambasado odprli, nisi mogel skoraj nikjer drugje na Obali poslušati elektronske glasbe. Tudi interneta še nismo imeli, tako, da smo kot začetniki didžeji hodili v Ambasado vsak vikend poslušat tuje didžeje in si zapisovali naslove plošč, ki so jih vrteli. To je bil edini način, da smo takrat prišli v stik s to glasbo in kulturo. Danes je scena precej drugačna, a Ambasada še vedno igra na domači sceni pomembno vlogo. Vsekakor je edinstven klub, na katerega smo lahko ponosni.”
TudiDJ Tomy DeClerque (Tomislav Brkič) meni, da je Ambasada Gavioli Slovenijo vpisala na svetovni zemljevid klubske scene: “Uvedla je drugačen pristop k 'underground' glasbeni kulturi. Z glasbo, za katero je bila večina prepričana, da je primerna za manjše klube nižje ravni ali za 'rave' prireditve, je začela ustvarjati klubske dogodke na višji ravni. Danes ima izjemno pomemben vpliv na mlade didžeje in producente - ko dobiš vabilo, da se predstaviš v Ambasadi, še vedno pomeni, da si dosegel določeno kakovost.”
DJ Valentino Kanzyani (Tine Kocjančič), ki bo jutri znova nastopil v klubu, kjer ni zgolj vrtel plošč, temveč je tudi dolgo skrbel za program in angažmaje tujih didžejev, poleg mednarodnih gostovanj poudarja še vpliv kluba na domačo glasbeno sceno: “Ambasada je spodbudila domišljijo obiskovalcev, saj je marsikdo na tamkajšnjem plesišču prvič prisluhnil tovrstni glasbi in sčasoma postal njen producent. Prej smo imeli K4, a prvi klub, ki si je lahko privoščil redne večere z didžeji svetovnega merila, je bila Ambasada. Ko smo začeli, smo vabili manj znane, bodoče elektronske legende, ki so takrat postavljale temeljne kamne novih smernic elektronike. Richie Hawtin je denimo prišel k nam še pod psevdonimom Plastikman, danes pa je eden najpomembnejših svetovnih imen, ki po svetu potuje z zasebnim letalom in še vedno sledi svoji povsem nekomercialni ustvarjalnosti. Časi so se seveda v teh letih spremenili in redni, nekoč celo dvakrat tedenski dogodki se niso mogli obdržati.” Ambasada Gavioli se je po njegovem mnenju pojavila v pravem času na pravem mestu, okrog nje pa se je takrat ustvarila posebna energija: “Po svetu so klubi, ki imajo precej daljšo tradicijo, Pacha na Ibizi ima denimo 40 let. Ambasadi želim še dolgo delovanje, saj ima mednarodni ugled in je spomenik sama po sebi. Upam, da se bo zgodba o rušenju in postavljanju skladišč končala. Smešno je opazovati, kako razmišljajo o novih nakupovalnih centrih, edini tovrstni klub v regiji (primerljivi Cocorico v Italiji je oddaljen skoraj 500 kilometrov) pa bi rušili.”
MAJA PERTIČ GOMBAČ
