Ambientalna elektronika, jazz in video zadetost

KOPER > Lukas Medveš, mojster zvoka, glasbeni producent, skladatelj in avdiovizualni ustvarjalec iz Kopra, ki je med drugim v ZDA kot mojster zvoka spremljal Gramatika, kot beremo v njegovi predstavitvi, že več kot dve desetletji soustvarja projekte v glasbeni industriji, filmski produkciji, gledališču in mednarodnem koncertnem prostoru. V CMK je tokrat predstavil svojevrstno elektronsko avdio-vizualno simfonijo, ki je s pomočjo elektronskih aparatur, računalnika in klaviature nastajala v živo, nanjo pa se je odzivala tudi prelivajoče se podoba na steni. Občinstvo, ki so ga za njegov nastop posedli na sedišča, je popeljal skozi ambientalne in meditativne glasbene pokrajine - posebej zanimiv je bil del, ko je celoto dirigiral z roko s pomočjo naprave, ki je zaznavala gibe - vse do udarnejših ritmičnih delov, ki so morda še najbliže trans elektroniki in se jih ne bi branili niti na plesišču. Gromek aplavz in vriskanje na koncu pa sta potrdila, da je šlo za potovanje, ki bi ga z veseljem ponovili.

Etceteral na odru CMK

Foto: Maja Pertič Gombač

Pričakovano pa so navdušili tudi Etceteral, čislani vizualno-zvočni trio, v katerem ustvarjajo saksofonist Boštjan Simon na bariton saksofonu in elektroniki (poznamo ga tudi kot umetniškega vodjo nedavno sklenjenega festivala SaxGo in učenca šole Zlatka Kaučiča, ki je prav v petek v Medani dirigiral drugemu dnevu Brda Contemporary Music Festivala - o njem več v prihodnjih dneh), bobnar Marek Fakuč in vizualna ustvarjalka Lina Rica, ki se na glasbo v živo odziva z računalniškimi vizualijami. Po mali plošči 2019 je trio uradno nastal leta 2020 in izdal dve plošči, leta 2022 Rhizome, lani pa še album Kimatika, na kateri je nenaključno tudi komad Zlatko. Obe plošči sta izšli pri založbi Glitterbeat in obe s pozitivnimi recenzijami odzvanjali tudi v mednarodnem prostoru. Skupina, ki bo čez nekaj dni nastopila na 17. obletnici Kina Šiška, je tudi v Kopru občinstvo prevzela z dobro pregneteno zmesjo jazza in elektronike (če gre verjeti recenzijam iz tujine, gre za medsebojno oplajanja jazza s krautrockom, kar bi težko trdili), dovršenega Fakučevega bobnanja in Simonovega krmiljenja med saksofonom in elektronskimi efekti, celota pa fantastično nadgrajena z Ricinimi podobami, ki že tako udarni glasbi, ob kateri je poslušalec težko pri miru, samo še okrepi hipnotičen učinek. Ovacije na koncu so trio priklicale na oder še za dodatek, občinstva pa bi si tako tehten dogodek gotovo zaslužil več.