Amebno razkošje, nova pesniška zbirka Aleksija Pregarca
V svojem jubilejnem, 75. letu si je Aleksij Pregarc poklonil svojevrstno darilo - v samozaložbi je izdal pesniško zbirko Amebno razkošje. V njej ubeseduje svoje čustvene odzive na človeške zablode in sočasno poveličuje Življenje.
POVIR>Aleksij Pregarc je mnogotera umetniška osebnost, saj si izmenjuje vloge pesnika, dramatika, publicista, prevajalca, dramskega igralca, režiserja, radijskega napovedovalca in kulturnega animatorja. Doma je iz Ricmanj pri Trstu, svoj drugi dom pa si je že pred tremi desetletji in pol našel v Povirju.
“V jubilejnem letu, ko sem napolnil 75 let, se me ni spomnila domača, temveč italijanska javnost. Združenje Evropska iniciativa se mi je nepričakovano - z dvojezično utemeljitvijo - s plaketo oddolžila za moj pesniški dialog z evroregijami,” je z nekoliko grenkobe v glasu, a z razpoznavnim nizkim baritonom slavljenec nakazal vzgibe, ki so ga vodili do izdaje trinajste pesniške zbirke. Amebno razkošje prinaša 160 pesmi: 120 jih je nastalo po letu 2000, čas nastanka nekaterih drugih pa sega celo v leto 1960.
“Pregarčev pesniški angažma izvira iz življenja samega. V njegovih tokratnih pesmih, nekaj je že bilo objavljenih, večina je novih, se zavzema za občečloveški upor zoper krivice, se navezuje na osebnostne krize in vzpone, na kritično ljubezen do domovine, ki ni niti zamejeno samovšečna in ne zlagano nostalgična,” je pesnika uvodoma v spremni besedi predstavil Vladimir Gajšek.
V trinajstih vsebinskih sklopih pesnik tako radodarno razgrne pahljačo svojih izkušenj, ki segajo od srečanj s smrtjo do iskanj prasmisla življenja. Pri slednjem je raziskovalni klobčič razpletel celo do naših enoceličnih prednikov: Ameba/ ti nadležna pramati/ ali veš/ da nam ponujaš/ ogromni in hkrati grozljivi nič?/.
Knjigo je izdal v samozaložbi, kot soizdajatelj pa nastopa Zadruga Goriška Mohorjeva.
BOGDAN MACAROL