AnaKrousis - zamejska različica Perpetuum Jazzile
Kako dobro pojejo ti najstniki, najbolje pove anekdota. Lani oktobra so kot gostje nastopili v Bazovici na koncertu ob desetletnici tamkajšnjega moškega zbora Lipa. Na oder so prišli sredi večera. Zapeli so pet pesmi in ob koncu svojega nastopa sprožili takšne ovacije, da so zasenčili proslavljajoči zbor.
TRST> Njihovo ime je AnaKrousis. Marsikdo pomota zapiše Ana Kruzis, kot bi šlo za zbor, ki nosi ime po neki gospe. “Kar dolgo je trajalo, preden bi se odločili,” pojasni dirigent Maurizio Marchesich. “Ime smo nato izbrali po anakruzi, ki pomeni predtakt in je eden treh možnih načinov za začetek pesmi ali skladbe. Veliko se ga uporablja pri jazzu, ki je skupaj s swingom zvrst, ki nam je blizu. Po drugi strani pa z anakruzo nikoli ne veš, kako se bo glasba nadaljevala. In to je za naš zbor značilno. Zdaj delamo, vadimo, se učimo, ne vemo pa, kam nas vse to pelje.”
AnaKrousis se bo marca udeležila pevskih revij. V nedeljo so v Bazovici nastopili v okviru Pesmi mladih, jutri pa prihajajo v portoroški Avditorij, kjer bodo zapeli na Naši pomladi.
Vokalna skupina AnaKrousis je v teh dneh izdala svoj prvo zgoščenko. Imenuje se Start, pred nekaj tedni pa so jo predstavili v Peterlinovi dvorani v Trstu. Ko ji prisluhneš, takoj pomisliš, da gre za zamejsko različico znane slovenske zasedbe Perpetuum Jazzile. “Ta primerjava nas seveda veseli, nismo pa še dosegli te ravni. Nedvomno pa je Perpetuum Jazzile dober zgled. Z njim pa še skupine The Real Group, Manhattan Transfer in druge,” priznava Marchesich.
Začelo se je v šoli
Tržaški dirigent se je skupini mladih pevcev posvetil z vso dušo. Z njimi se je prvič srečal v šolskem letu 2009/2010. Šlo je za pevske vaje v sklopu slovenske nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Svetem Ivanu v Trstu. Takrat ni nihče pričakoval, da bo ta skupina sošolcev prerasla v enega najboljših pevskih sestavov na Tržaškem. Kako obetaven je ta šolski zbor, se je pokazalo že po nekaj mesecih. Spomladi leta 2010 so namreč mladi pevci osvojili prvo nagrado na državnem tekmovanju v Umbriji.
A zdaj zbor ni več šolski zbor. Fantje in dekleta so se razpršili po raznih šolah, a želja po skupnem nastopanju je ostala. Zato je zbor danes društvo, ki vadi v Gropadi, zakotni, a mirni vasici na Tržaškem Krasu. “Pevcev je štiriindvajset. Razumeli so moje sporočilo, da ne pojejo zame, ampak najprej zase in potem še za občinstvo ki ga imajo pred sabo. To sem jim razložil z zgodbico o polenti,” razlaga Marchesich.
Polenta po argentinsko
In spet ankekdota: Maurizio Marchesich je s svojim kvintetom Trieste Tango nastopil na turneji po Argentini. Iz občinstva je slišal, da ljudje ponavljajo besedo polenta, kar v Trstu označuje jed, a tudi počasnega in dolgočasnega človeka. “Ko sem to slišal, sem v igranje bandoneona vložil še več energije. Spet sem slišal polenta in sem zato igral še močneje. Šele po koncertu so mi povedali, da polenta tam pomeni ravno obratno. Zato zdaj pravim svojim pevcem, naj pojejo kot polente. V argentinskem smislu, seveda.”
Štirinajst- in petnajstletni pevci očitno zelo uživajo v petju. To poslušalec takoj začuti: pred nastopom in po njem se prešerno smejejo, med koncertom pa jim vse teče zelo naravno. Izbor pesmi je očitno pravi. V njihovem repertoarju so slovenske popevke, med njimi tudi Ne čakaj na maj, pa tudi številne svetovne uspešnice - od Libertanga Astorja Piazzole do Will you be there Micheala Jacksona. Maurizio Marchesich pa je prav za ta zbor uglasbil pesem Miroslava KošuteDežela iz sonca in morja in si prislužil nagrado na natečaju Ignacija Ote. Pesem je uvodni komad na zgoščenki, hkrati pa sodi v železni repertoar AnaKrousisa, ki ga običajno spremlja pianist Aljoša Starc. “Z zgoščenko Start smo sklenili določeno fazo v našem razvoje, zdaj se začenja nova,” je pojasnil Marchesich. “Razširili bomo repertoar, vadili bomo še zahtevnejše pesmi. Morda se bomo tudi udeležili kakšnega tekmovanja, a za zdaj ne bom ničesar napovedal. Smo pač zbor, ki je kot anakruza. Nikoli ne veš, kaj sledi.”
PETER VERČ
