Apokalipsa med Poljaki

Kultura
, posodobljeno:

Kako skozi sluhovod zdrknejo poljski prevodi slovenske literature, so se na varšavskem srečanju v okviru projekta Revija v reviji prepričali mnogi poljski literati in tudi ostali obiskovalci srečanja. V poljski literarni reviji Tekstualia namreč gostujejo prevodi avtorjev literature, objavljene v slovenski reviji Apokalipsa, med njimi tudi pesmi primorske pesnice Maje Vidmar in primorskega prozaista Roberta Šabca.

V Varšavi so se predstavili tudi Barbara Korun, Robert Šabec in Maja Vidmar
V Varšavi so se predstavili tudi Barbara Korun, Robert Šabec in Maja VidmarTina Milostnik Valenčič

VARŠAVA> Minuli vikend, le slaba dva tedna po letošnjem mednarodnem festivalu Revija v reviji, ki je pod okriljem založbe KUD Apokalipsa potekal v Škocjanu, Sežani, Trstu in Ljubljani, so trije avtorji domače literarne revije Apokalipsa prispeli v Varšavo. Poljski snovalci literarne revije Tekstualia, varšavski kulturni dom Sródmiescie, češki center in tudi slovensko veleposlaništvo v Varšavi so na drugi literarni festival avtorjev, urednikov in založnikov iz Poljske, Slovenije, Češke in Srbije letos povabili pesnici Barbaro Korun in Majo Vidmar ter prozaista in novinarja Roberta Šabca, vse tri tudi avtorje, ki objavljajo v reviji Apokalipsa.

Obsežno in literarno bogato tridnevno poljsko srečanje je potekalo v okviru mednarodnega projekta Revija v reviji ideji - kot je dejala Barbara Korun - ki je za ta evropski prostor izjemna in katere namen je predstavitev ene revije v drugi reviji, jeziku in kulturnem okolju.

Tako so tudi pesmi in proza gostujočih slovenskih avtorjev predstavljeni poljskemu občinstvu v poljski reviji Tekstualia. Poleg pesmi Korunove in Vidmarjeve ter proze Roberta Šabca pa so v poljski reviji tudi filozofski teksti - med drugim tudi dopisovanje urednika Apokalipse Primoža Reparja z zagrebškim filozofom Željkom Pajićem, urednikova predstavitev Slovenije ter članki o feminizmu.

Revijo, ki je nastala pred skoraj dvema desetletjema (prihodnje leto bo praznovala 20. obletnico) kot “revija za preboj v živo kulturo”, namreč že od začetka zaznamuje povezanost med poezijo, literaturo in filozofijo. Prav tako, kot je ena od stalnic revije haiku, to lahko rečemo tudi za feministično literarno teorijo in feminizem, je pojasnila Korunova.

Poleg slovenskih predstavnikov so se srečanja udeležili tudi avtorji ostalih literarnih revij srednjeevropskega prostora, denimo, srbske revije Akt in češke revije Protimluv iz mesta Ostrava, ki je obenem tudi bogato središče večkulturnosti.

TINA MILOSTNIK VALENČIČ