Arhitekt z vizijo
Danes mineva 20 let od smrti arhitekta Svetozarja Križaja. V Pilonovi galeriji in Lavričevi knjižnici bodo z Občino Ajdovščina in domačimi arhitekti v novembru pripravili vodene oglede Križajeve arhitekture, pogovorne večere in pedagoške delavnice, v katerih bodo poskušali ovrednotiti njegovo delo v okvirih sodobnega prostorskega planiranja, zaščite njegove dediščine in razumevanja njegove vizionarske arhitekturne politike. Projekt bo doživel vrhunec leta 2021, ob stoletnici Križajevega rojstva.
AJDOVŠČINA > Svetozar Križaj se je rodil leta 1921 v narodno zavedni trgovski družini v Ajdovščini. Po končani osnovni šoli je v Gorici obiskoval gimnazijo. Študiral je v Padovi in Bologni, po kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom, jeseni 1945 pa je nadaljeval študij na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, pri Jožetu Plečniku, in leta 1954 diplomiral.
Aktiven je bil že med študijem, ko je s kolegi ustanovil skupino Bunker, ki se je med drugim ukvarjala z grafičnim oblikovanjem, industrijskim oblikovanjem in opremo javnih komunikacij.
Ovrednotiti Križajevo delo
V Vipavski dolini je sredi šestdesetih let zasnoval bloke v Vipavi, ajdovsko kopališče in kinodvorano. Njegov pečat nosijo številne javne stavbe po Sloveniji. Sredi sedemdesetih let je z združitvijo dveh stavb zasnoval današnji prostor Pilonove galerije in za projekt dobil Prešernovo nagrado. V Ajdovščini je prenovil Spodnji trg, kamor je postavil spomenik prvi povojni vladi na Slovenskem. Sodeloval je pri prenovi notranjosti v cerkvi sv Antona pri izviru Hublja, sv. Martina v Žapužah in okolice cerkve v Šturjah ter zasnoval prenovo doma JLA v knjižnico. Pri snovanju načrta za Alejo zaslužnih mož na Ajdovskem pa ga je jeseni 1996 prehitela smrt.
Delo Svetozarja Križaja na Slovenskem še ni bilo ovrednoteno, to pa je eden od povodov za večletni projekt, s katerim želijo ajdovski kulturniki in arhitekti spomniti na velikega ajdovskega moža, ki si po mnenju stroke zasluži mesto ob Matiji Vertovcu, Venu Pilonu, Danilu Lokarju in Milanu Klemenčiču. Z boljšim poznavanjem želijo hkrati preprečiti tudi nadaljnje nestrokovne posege v njegovo arhitekturo.
Spoj neba in zemlje
Direktorica Pilonove galerije, ki je ena od pobudnikov dogodkov, posvečenih Svetozarju Križaju, Tina Ponebšek pojasnjuje: “Svetozar Križaj presega lokalne okvire, je pa vsekakor pomemben za razumevanje urbanističnega razvoja Ajdovščine in Vipave. S sosesko blokov v Vipavi je naredil prvi premik k urbani zasnovi bivalnega prostora.” Kot dodaja, se je arhitekturnega in urbanističnega snovanja loteval zelo kompleksno. “Bil je zelo zanimiv arhitekt, ki se ni ukvarjal samo s planiranjem, tlorisi, ni se zgolj s problematičnimi postopki loteval konstrukcije urbanizma, ampak je v svoje delo vključeval zgodovino, umetnostno zgodovino, filozofijo, sociologijo kulture. Njegova arhitektura mogoče danes deluje nekoliko grobo, saj je spajal različne, le surovo obdelane elemente, danes pa so v ospredju čiste, gladke linije. Sam je to razumel kot spoj neba in zemlje, sama menim, da gre za približek podobi pokrajine in ljudi, ki v njej živijo. Prav nepoznavanje njegovega globljega razumevanja filozofije arhitekture je verjetno razlog za destrukcijo dediščine z nestrokovnimi posegi, čeprav je zavod za varstvo kulturne dediščine njegovo delo zaščitil,” dodaja Ponebškova.
V Pilonovi galeriji in Lavričevi knjižnici bodo z Občino Ajdovščina in arhitekti v novembru pripravili niz dogodkov, s katerimi želijo prek Križaja in njegove dediščine ozavestiti načrtovalce prostorske strategije in nagovoriti širšo javnost. Projekt je zastavljen dolgoročno, dogajanje pa bo doseglo vrhunec v letu 2021, ob 100. obletnici Križajevega rojstva.
ALENKA TRATNIK
