Art film je ogledalo sveta, v katerem živimo

LJUBLJANA • Na 37. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu - Liffe bo v prestolnici na ogled sto celovečernih in 27 kratkih filmov. V program so naknadno dodali ameriški dokumentarni film Vse lahko vidiš, ki sta ga režirala Lance Oppenheim in Nathan Fielder.

Ko ustanoviteljica Theranosa Elizabeth Holmes tik pred odhodom v zapor filmski ekipi dovoli neomejen dostop do svojega življenja, se intimni dokumentarni portret sprevrže v vrtoglavo igro resnice, manipulacije in iluzij, so zapisali pri festivalu. Pred začetkom filmskega festivala je svoja pričakovanja, oceno aktualne filmske scene in zanimanja gledalcev glede na dosedanjo prodajo vstopnic v pogovoru osvetlil programski direktor festivala Simon Popek.

Vsak ljubitelj filma do svoje vsebine

Kot je povedal Popek, se vsako leto najde lepo število dobrih filmov. Tematsko ni ravno bistveno, kaj nagovarjajo, v prvi vrsti ga zanima kvaliteten art film, hkrati pa spremlja tudi druge žanrske oblike, denimo za sekcijo Ekstravaganca. Pri najbolj pričakovanih filmih večjih presenečenj ni, več zanimanja avtomatsko generirajo uveljavljena režijska imena svetovnega filma ali če film zmaga na velikem festivalu A kategorije, kot so filmski festivali v Cannesu, Benetkah in Berlinu.

Vsako leto so še vedno presenečenja bodisi v pozitivnem bodisi v negativnem smislu. Zgodi se, da občinstvo za določenega avtorja oceni, da ta več ne ustvarja na poprejšnji ravni. “To se seveda občasno dogaja, a je običajno več pozitivnih presenečenj, ko denimo mali neznan film iz eksotičnega okolja postane zelo obiskan na festivalu,” je povedal.

Programski direktor Liffe Simon Popek.

Foto: Bor Slana/sta

Mladi avtorji, družbeni odsevi in motiv spomina V tekmovalnem programu Perspektive z desetimi tematsko raznolikimi filmi, ki se borijo za vodomca po izbiri mednarodne žirije, je ponovno opazna spolna uravnoteženost, polovica je režiserk. O filmih v Perspektivah je Popek povedal, da se mladi avtorji in avtorice v prvencu pogosto ukvarjajo s svojo generacijo, če je avtor zelo mlad, gre za generacijski film, prisotna je tema mladih, odraščanja. Pri režiserki Urši Menart, ki je na Liffe že tekmovala s prvencem Ne bom več luzerka, tokrat pa s filmov Vse, kar je narobe s tabo, se po njegovih besedah “vidi, da zdaj z njo rastejo tudi njene junakinje. V tem primeru imamo junakinje, ki se bližajo 30. letu in se postavljajo na lastne noge.

Mladi avtorji, družbeni odsevi in motiv spomina

V sklop Predpremiere sodi otvoritveni film festivala, komični triler z vohunskim pridihom, črnim humorjem in zajetno mero ekscentričnosti Divji konj številka devet, ki ga je režiral Martin McDonagh.

V tem programu bo na ogled tudi Dekle noči domačega filmskega ustvarjalca Luke Marčetića, ki je v za slovenski film zelo unikatnem delu pokazal svoj razkošen talent. Projekcije filma so bile hitro razprodane. Se mu zdi, da je v aktualni produkciji zaznati izrazit odsev družbenopolitičnih razmer? Meni, da prav gotovo, saj je art film ogledalo sveta, v katerem živimo. “Nekateri to počnejo bolj eksplicitno, drugi manj.”

Iz kriznih žarišč ali držav, kjer vladajo represivni sistemi, so takšne politične izjave pogostejše in tudi pričakovane, meni. Ob tem je med drugim omenil turški film Rumena pisma v režiji Ilkerja Cataka, ki je zmagal na Berlinalu, iranski film Kanček svetlobe Alija Asgarija in čilenski Rdeči hangar, ki ga podpisuje Juan Pablo Sallato. “Letos se mi zdi, da v ospredje zelo stopa motiv spominjanja oziroma vloge spomina pri posamezniku, s posebnim poudarkom na Alzheimerjevi bolezni,” je dodal. Takšni so trije filmi, med njimi v tekmovalnem programu Odpelji me domov ameriške režiserke Liz Sargente. To bo po njegovem mnenju tema, ki bo zaznamovalo tudi prihodnjih nekaj let filmske produkcije. •