Badjurova nagrada letos za Konija Steinbacherja

LJUBLJANA > Strokovna komisija v sestavi Karpo Godina, Dušan Moravec, Aleš Pavlin, Olga Toni in Varja Močnik je spomnila, da je Steinbacher ustvaril mnogo amaterskih in kar 21 profesionalnih kratkometražnih animiranih filmov, zadnjega - Legendo o srečnem hribu - je dokončal v letošnjem letu.

"Steinbacherja prepoznavamo kot vrhunskega in pomembnega ustvarjalca animiranih filmov v domačem in mednarodnem prostoru," je poudarila komisija.

Pod vodstvom Mirjane Borčič posnel svoj prvi dokumentarno-igrani film Umrl je zid

Konradu "Koniju" Steinbacherju (1940) so učitelji po končani osemletki svetovali Šolo za oblikovanje v Ljubljani. Kmalu je postal član filmskega krožka pod vodstvom filmske pedagoginje Mirjane Borčič, kjer je posnel svoj prvi dokumentarno-igrani film Umrl je zid.

Z ustanovitvijo filmskega krožka Zarja je Steinbacher v slovenski Istri vzpodbudil živahno amatersko filmsko dejavnost. V okviru krožka nastali kratki otroški animirani, igrani in dokumentarni filmi so prejeli številna mednarodna ter državna priznanja. Strokovna komisija je izpostavila zlasti prvi slovenski otroški animirani film Ribič (1967), ki ga je pod Steinbacherjevim vodstvom posnela skupina izolskih osnovnošolcev.

Atelje animiranega filma pobiral glavne nagrade na festivalih amaterskega filma

Skupaj z mladimi filmskimi entuziasti je Steinbacher leta 1970 ustanovil Atelje animiranega filma (AAF) Koper in tudi sam začel delati filme. Člani koprskega AAF, med njimi so bili najdejavnejši in najuspešnejši prav Steinbacher, Janez Marinšek ter mlada Boris Benčič in Davorin Marc, so od začetka delovanja pobirali glavne nagrade na festivalih amaterskega filma. Nagrade so prejeli filmi Govornik (1970), Figov list (1971), Koeksistenca (1972) in Superman (1972).

Leta 1974 sta z Marinškom kot profesionalna režiserja in animatorja debitirala pri takratnem Viba filmu s filmom Telematerija. Mejnik rojstva sodobnega avtorskega animiranega filma pri nas bi lahko postavili v leto 1975, ko je Steinbacher za Viba film posnel film Študent ter zanj prejel srebrno medaljo na festivalu Jugoslovanskega filma v Beogradu in priznanje Metoda Badjure za animacijo na Tednu domačega filma v Celju, piše v utemeljitvi.

Uporabljala najrazličnejše materiale, od golega animiranega telesa do razbitih kokošjih jajc

V svojih filmih sta se Steinbacher in Marinšek odločila za animacijo kolaža. S to tehniko sta ustvarjala tako rekoč pionirsko, saj se v njej tedaj tudi v tujini ni preizkušalo veliko avtorjev, sicer pa sta uporabljala najrazličnejše materiale, od golega animiranega telesa do razbitih kokošjih jajc.

Med Steinbacherjevimi naslovi animiranih filmov so še Močvirje (1976), Epidemija (1982), Kamen (1984), Večerja (2000) in Mrtvaški ples (2010), med katerimi so določeni tudi poželi festivalske nagrade.

Nagrado mu bodo podelili 11. oktobra v veliki dvorani hotela Union na slovesnosti ob zaključku 23. Festivala slovenskega filma (FSF), ko bodo predvajali tudi njegov najnovejši film Legenda o srečnem hribu.

Letošnji FSF bo sicer potekal med 6. in 11. oktobrom v Ljubljani in ne v Portorožu kot sicer. Za uradne festivalske nagrade vesna se bo potegovalo 50 filmov, raznolik pregledni program pa obsega štiri celovečerne dokumentarne filme, osem srednjemetražnih dokumentarnih filmov in 20 kratkih ter 14 študijskih filmov različnih kategorij. Letošnja posebnost je sklop 12 kratkih filmov, posnetih v dolgih dnevih karantene, ki so mu nadeli ime Korona sekcija. V sklopu festivala si bodo zainteresirani lahko na festivalski spletni platformi poleg Steinbacherjevega novega filma ogledali tudi izbor njegovih kratkih filmov. Lani je Badjurovo nagrado za življenjsko delo prejel Andrej Zdravič.