Berljiva evolucija stiske vseh nas
Patologija sodobne družbe, komunikativnost in bralnost, ki pa ne zaideta v patetiko. Privlačna, a ne plažna literatura. Vse to druži pet nominiranih, še neobjavljenih romanov za nagrado modra ptica, med katerimi je žirijo najbolj prevzel prozni prvenec Stanke Hrastelj Igranje. Nagrada, ki jo prvič podeljuje Mladinska knjiga, je 12.000 evrov, kar je najvišje tovrstno priznanje za posamezno literarno delo pri nas. Nagrajeni roman izide 15. marca.
LJUBLJANA>“Dolgoletni partnerji in rituali vsakdanjega življenja in izgubljene službe in priložnosti in vse, kar nas spominja na nas same, so snov, iz katere je Stanka Hrastelj spletla zgodbo o sleherniku, pravzaprav slehernici,” je v utemeljitvi zapisala žirija. Prvenec Stanke Hrastelj je obenem označila za literarno mojstrovino, ki je “pisava enega za vse, ki prepleta resničnost in sanje, revije za ženske, seks, dobre knjige in filme, Gilgameša, 'festen' in ustvarjalno brezdelje ... Le kaj več bi še hoteli od življenja? In vendar junakinja Igranja ne ve, ali je to dovolj, in zato prehaja v stanje, v katerem nobena stvar ni več taka, kot je bila, pa čeprav se zdi vse normalno.”
V ožji izbor je prišla tudi Nataša Konc Lorenzutti, avtorica mladinske literature iz Oseka pri Šempasu: “Zelo sem bila vesela, da bo knjiga kljub vsemu natisnjena, saj sem bila pri pisanju za odrasle nekoliko negotova in nisem vedela, kako bo delo sprejeto. V sebi sem sicer zelo verjela v koncept in v slog, saj sem v oboje vložila ogromno energije, a notranji občutek ni zmeraj merodajen.” Posebno zanimanje vzbuja tudi tema romana Kava pri dišečem jasminu, ki jo je nedvomno navdahnila ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti na Goriškem. O romanu nam je avtorica zaupala drobec, ki že kar vabi k branju: “Roman med drugim govori o odvisniški ljubezni, povezani z igrami na srečo. Zaplet je zelo močan, globok, mislim, da ni za lase privlečen. Ni sentimentalen in romantičen, pa niti pričakovanega klasičnega srečnega konca ni. Ima pa razplet katarzičen notranji učinek.”
Stanka Hrastelj, ki jo poznamo predvsem kot pesnico - na Primorskih novicah smo jo lani gostili na predvečeru festivala Vilenica -, proznega prvenca ni posebej načrtovala. Kot pravi, se je kar izpisal, saj gre za zgodbo, ki je nastala na podlagi osebne izkušnje: “Imela sem to nesrečo, da je bil oče shizofrenik, tako da poznam duševno bolezen od blizu. Roman je rentgenska slika stanja in doživljanja te bolezni. Skušala sem narediti razvoj: na začetku romana je protagonistka zdrava, nato izgubi službo, kar je tisti premik, ki povzroči, da se bolezen razvije in razbohoti.”
Nela Malečkar, predsednica žirije, v kateri so še neobjavljene romane za odrasle prebirali Zdravko Duša, Andrej Blatnik, Andrej Ilc in Andrej Koritnik, je v imenu žirantov dejala, da so z “izplenom” natečaja zelo zadovoljni. A delo ni bilo lahko, saj je prispelo 67 romanov 35 avtoric in 30 avtorjev. “Iskali smo kakovostno, a komunikativno delo, kar v slovenskem leposlovju ni lahko, saj se ga še vedno drži predsodek, da popularna literatura ni umetniška in obratno,” je poudarila Malečkarjeva. Ta je med petimi izbranimi romani (vsi bodo izšli bodisi pri Mladinski knjigi bodisi pri Cankarjevi založbi), navkljub raznolikosti slogov in tem, našla skupno točko. Pri tem ji je bilo v pomoč delo dr. Alojzije Zupan SosičNa pomolu sodobnosti, kjer pravi, da je zadnja leta prevladujoča literarna smer znotraj slovenskega romanopisja transrealnost: “Gre za realistično smer, kot jo poznamo iz preteklosti, ki pa ima nove razsežnosti zaradi posebnega duhovnega 'spleena', identitetne problematike in refleksije resničnosti.” Vse to literarna zgodovinarka združuje pod pojmom nova emocionalnost, ki jo po prepričanju predsednice žirije lahko najdemo tudi v osrednjih temah izbranih romanov, kjer zasledimo duhovni “spleen” našega časa: “V romanu Evalda Flisarja 'Dekle, ki bi raje bilo drugje' so posredna pripovedna nit težave s samopodobo. Posebno psihično stanje, kot je depresija, popisuje Stanka Hrastelj v romanu 'Igranje', odvisnost od ljubezni, od iger na srečo najdemo v romanu Nataše Konc Lorenzutti 'Kava pri dišečem jasminu', obsesiven odnos do pisanja v romanu Vinka Möderendorferja 'Balzacov popek', o spolnih zlorabah znotraj cerkvenih zidov piše Zoran Šteinbauer v romanu 'Izgubljeni gozd'. Vse te teme so bile do nedavnega tabu ali pa smo jih poimenovali ali doživljali drugače, kot jih zdaj.”
Nagrado je s spodbudnimi besedami na včerajšnji podelitvi na sedežu Društva slovenskih pisateljev pozdravil tudi predsednik DSP Veno Taufer, ki je kot pesnik v šaljivem tonu dejal, da je “malce ljubosumen”, saj je najuglednejša pesniška Jenkova nagrada finančno trikrat lažja, in v tem slogu nadaljeval z opombo: “V začetku je bila beseda, a ta beseda je bila v verzih. Naj modra ptica vzdigne krila in sede na rame prvemu srečniku!” In srečnica Stanka Hrastelj je Tauferju kasneje pritrdila: “Ostaja bolečina, da nagrade za poezijo v materialnem smislu ne dosegajo nagrad za prozo. Upam, da se bo tudi to spremenilo, saj se pri prozi, kot vidimo, spremembe dogajajo.”
Naslednje leto bodo z modro ptico nagradili mladinski roman.
Literarno nagrado modra ptica je založba Mladinska knjiga poimenovala po založbi, ki je bila po besedah glavnega urednika Mihe Kovača med drugo svetovno vojno z Janezom Žagarjem in Vladimirjem Bartolom ena najbolj inovativnih slovenskih založb. “Vsi, ki se v Sloveniji ukvarjamo s knjigo, opažamo precej neprijetno dejstvo: če pogledate lestvice najbolj izposojenih knjig, opazite, da tam skoraj ni slovenskih avtorjev, z izjemo avtorja priročnika za šoferski izpit in nekaj knjig, predpisanih za domače branje,” je slikovito opisal stanje, ki je spodbudilo projekt kvartalne zvezde, posebej izpostavljen knjižni naslov četrtletja. Pomladno četrtletno knjižno zvezdo so tokrat izbirali z razpisom, tako da bo roman Igranje, ki izide 15. marca, v knjigarnah Mladinske knjige še posebej izpostavljen.
MAJA PERTIČ GOMBAČ