Besede iz jame, petindvajsetič
“Ja, sem,” je Veno Taufer, oče zamisli o Vilenici, odgovoril na vprašanje, ali si je pred četrt stoletja, pred prvo prireditvijo, predstavljal, da bo festival sčasoma dobil takšne razsežnosti. Vezni člen med Vilenico leta 1986 in danes pa je Tomaž Šalamun.
LJUBLJANA> Tomaž Šalamun je bil eden od udeležencev prve mednarodne literarne prireditve v kraški jami. Letos pa so ga izbrali za slovenskega avtorja v fokusu.
Kraška katedrala
Zamisel za mednarodno literarno prireditev, ki bi slovensko literaturo ponesla v svet in hkrati Slovencem približala tuje literarne ustvarjalce, se je rodila prav v jami, po kateri nagrada nosi ime. V Vilenici so od leta 1981 pod vodstvom Aleksandra Peršolje vsako leto potekali pesniški večeri. Ko je dogodek leta 1985 obiskal Veno Taufer, takratni tajnik društva pisateljev, je tam našel ambicije domačinov za nadgradnjo dogodka in navdih, za katerega pravi, da je bil “najsrečnejši v njegovem življenju.”
V jami, ki jo je Taufer doživljal kot “starodavno gotsko katedralo” se je rodila mednarodna nagrada, okoli katere se je kasneje spletel festival. Čeprav rojevanje novega dogodka ni bilo brez pomislekov, Taufer pravi: “Že takrat sem mislil, da mora nastati nekaj trajnega in resnično novega.”
Primorske novice, ki so bile dolgo generalni medijski sponzor festivala, letos prevzemajo tudi pokroviteljstvo nad nagrado Vilenica
V petindvajsetem letu je Vilenica uveljavljena mednarodna nagrada, ki je v literarnem svetu utrdila svoj sloves s strokovno in posrečeno izbiro nagrajencev. Seznam dobitnikov Vilenice je hkrati seznam najbolj prepoznavnih in močnih glasov sodobne literarne Evrope.
“Festival je otrok, na katerega s starši lahko ponosni,” je dejal programski vodja Gašper Troha. In nanizal številke četrtletja: 25 nagrajencev iz 15 držav, 776 sodelujočih avtorjev, 60.000 obiskovalcev.
Jubilejni del letošnjega festivala bo zaokrožila predvsem razstava, ki bo na ogled v Narodni in univerzitetni knjižnici ter Kosovelovem domu v Sežani. Obračanje nazaj pa zaznamuje tudi cikel Nagrajenci se vračajo, ki se je pričel v začetku leta in se bo nadaljeval konec septembra.
Kdo bere?
Nadaljevanje cikla je tudi geslo letošnjega festivala, ki zaključuje trojček. Od avtorja in posrednika se strokovna pozornost letos obrača k bralcu. O bralcu v preteklih stoletjih, bralki kot motivu v literaturi in sodobnih bralnih praksah bo razpravljal komparativistični kolokvij, ki je letos, poudarja eden od njegovih voditeljev, Tone Smolej, izrazito interdisciplinaren. Bralni izkušnji je posvečena okrogla miza Srednjeevropske pobude, ki jo bo vodila Tanja Lesničar Pučko, častni gost pa bo predsednik države, dr. Danilo Türk.
SEP bo tudi letos podelil pisateljsko štipendijo izbranemu mlademu ustvarjalcu ali ustvarjalki. Nominiranci so Maja Hrgović in Marko Pogačar (Hrvaška) ter Valeryja Kustava (Belorusija).
V seriji spoznavanja manj znanih in majhnih evropskih književnosti se bo predstavila valižanska.
Osrednja med vileniškimi publikacijami je zbornik, ki po besedah urednice Tanje Petrič letos prinaša več besedil v prozi. Osem avtoric in 14 avtorjev, udeležencev vileniških branj in predvečerov, v zborniku sestavlja umetniški mozaik, ki ne želi biti le spremljevalec petdnevnemu festivalskemu dogajanju, ampak kakovostni prerez aktualnega literarnega dogajanja v tem delu Evrope. Festival se s predvečeri začenja v torek in zaključuje prihodnjo soboto s slovesno podelitvijo nagrade v jami Vilenica. Izbranec žirije je letos bosanski književnik Đevad Karahasan.
VESNA HUMAR
