Besede jih povezujejo prijazno
Nedavno predstavljen zbornik - Zaris v čas - idrijskega literarnega društva Ris je mavrica proze in poezije 23 članov in sočasno društvena inventura uspešnega prepletanja besed v minulem letu. Zbornik je pravzaprav zajetna knjiga, ki jo oblikovno dopadljivo povezuje čipka.
IDRIJA>Društvo Ris raste že peto leto, njegov vsakoletni zbornik pa se debeli. Kar za 300 strani vezanih in nevezanih besed so ljubiteljski pisatelji in pesniki zarisali v slovo dejavnemu letu 2012 in se minuli teden z literarnim sprehodom skozi vse letne čase predstavili publiki v domači knjižnici. Rise na naslovnici zbornika predstavlja 23 čipk.
Delo in predstavitev 23 avtorjev povezujejo najlepše čipke iz idrijskih arhivov. Risi - kakopak 23 - na naslovnici pa so zamisel in delo prvega risa - urednika zbornika Mateja Cigaleta. Vzorec te hrabre in nežne živali je narisal, čeprav klekljev ni imel nikoli v rokah in Irena Cigale jih je sklekljala, ko so ji umetnost hitenja s kleklji po risu razodele prijateljice. Kakopak vedoč, da je ris veliko več kot smer na klekljarskem vzorcu. Je smer, ki jo z risi vešče ubira z besedami. Po knjigi, ki jo je izdala lani o odraščanju vnuka Boruta, se je v zborniku posvetila še njegovemu mlajšemu bratu Aljažu. Tudi on bo dobil svojo knjigo. Še trije člani - Andrejka Jereb, Marta Šavli in Dare Likar so se lani “postavili” s knjigami, v zborniku pa dali vedeti, da je “materiala” dovolj za nove izdaje.
Večina članov se lahko pohvali z več knjižnimi naslovi, nekateri se bodo še. O knjigi, ki ne bo za eno uro, pač pa za več časov, razmišlja tudi Slavica Uršič. Njene tople, večkrat nagrajevane zgodbe, bi bralce prav gotovo razveselile. Le Jelka Trček, ki je s preprosto, a lepo besedo zvesta svojemu Zadlogu, pravi, da bo natis knjige prepustila dedičem.
Risom kakopak še zdaleč ne gre samo za knjige. “Kar se mi kdaj zapiše rada strosim med prijatelje društva, da skupaj z njimi ubiram nove zarise v čas,” je zapisala svojim pesmim na pot Ana Balantič.
Z besedami prijateljujejo intimno, a tudi med seboj in jih radodarno delijo z mnogimi ljubitelji. Kar 96 prireditev, ki so jih lani organizirali ali na njih sodelovali, množica nagrad z natečajev vse do uvrstitve Andrejke Jereb med viteze poezije in “učne” ure, so mogočen mozaik in priča, da vešče “stopajo v ris” novih znanj in spoznanj.
To jim je položil v srca pobudnik mnogo pomenskega imena Ris, njihov član Jože Felc, ki so se ga spomnili tudi v tokratnem zborniku. Tako “ učijo” največja imena naše literature. Tomaž Pavšič se je z esejem za uvod v zbornik sprehodil z umetniškimi peresi ob Idrijci. Pravzaprav ob 60-letnici izida Pomladnega dne predvsem s Cirilom Kosmačem, ki je umetnino zlil na papir, ko se je po 15 letih znova vrnil domov in k svoji reki.
Dragoceno branje! Tako kot je pravzaprav zbornik v celoti. Raznolikost zapisanega - nežnega in sanjavega, trpkega in opominjujočega, preprostega in zapletenega - je literarna čipka avtorjev, ki pripadajo vsem generacijam in vsem letnim časom. Ali kot so rekli sami: “Z objavljenimi deli želimo bralce nasmejati, odstirati poglede, obrisati solzo in risati pot.”
SAŠA DRAGOŠ
