Bil je čas verbalnega nasilja
Bralce na porumenelih listih v knjižnicah že stoletja čakajo vznemirljive zgodbe, polne zamer, besednih obračunavanj, tudi zelo trpkih usod, v njih pa ne manjka niti tovariškega premagovanja ovir, humorja in še česa. To se je vnovič izkazalo v petek, na simpoziju Divina, ki so ga drugo leto zapored pripravili v Kopru in ga tokrat posvetili Petru Pavlu Vergeriju ml.
KOPER > Pri mednarodnem simpoziju so lani moči združili Osrednja knjižnica Srečka Vilharja, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem in Društvo za antične in humanistične študije Slovenije s podporo koprske občine. Klasični filologi so na mesto, ki mu gre, postavili renesančnega koprskega učenjaka Andreasa Divusa, avtorja prvih knjižnih prevodov Iliade in Odiseje v latinščino. Letos so se ob 500-letnici reformacije posvetili v Kopru rojenemu Petru Pavlu Vergeriju ml. (1498-1565), vznemirljivi zgodovinski osebnosti, katoliškemu škofu, zatem pa odpadniku in sodelavcu protestantov.
Slovanski Divus? Ne, hvala.
Zbrane je v petek pozdravil tudi škof Jurij Bizjak in poudaril, da je s protestanti imel zelo veliko prijetnih stikov in jih ima še.
Pa tudi sicer odnosov med katoliki in protestanti ne moremo vselej slikati črno-belo, so opozorili nastopajoči. Dr. Marko Marinčič s Filozofske fakultete v Ljubljani se je med drugim posvetil vprašanju rabe vulgarnih, ljudskih jezikov v bogoslužju. Vergerij je sanjal o prevodu Biblije v jezik, ki bi ga razumeli vsaj Slovenci in Dalmatinci. “Prevod se mu je zdel že tako rekoč izgotovljen,” je dejal Marinčič. Sočasna množičnost tovrstnih utopij ima poseben pomen, ugotavlja: “Sanjaštvo je presegalo praktične potrebe reformacijskega gibanja. Vidim povezavo med Vergerijem kot mentorjem Divusa in kot mentorjem Trubarja. V Trubarju je iskal, česar ni mogel najti - slovanskega Divusa. Trubar pa je bil pragmatik in se je tej vlogi vnaprej odrekel. Raje jo je prepustil kar Vergeriju, ki ga v predgovoru prvega dela Nove zaveze postavi na drugo mesto, kot avtoriteto, ki je takoj za Bogom.”
Tudi letos sta na simpozij pripotovala dr. Neven Jovanović in dr. Petra Šoštarić s Filozofske fakultete v Zagrebu. Jovanović je povzel polemiko, v katero se je z Vergerijem zapletel hrvaški reformator Pavao Skalić oziroma Paulus Scalichius (1534-1575). “Bila sta tujca v Nemčiji in oba sta se potegovala za pokroviteljstvo pri protestantskih vojvodah,” je dejal Jovanović in prebral nekaj odlomkov iz Skalićevih Filozofskih satir, napisanih po Terencijevem zgledu. V dialoških prizorih je Vergerija, imenovanega Aristip, prikazal kot pohlepneža, ženskarja, ljubitelja žretja in popivanja, izdajalca prijateljev in - smešnega starca. “To je bil čas verbalnega nasilja,” je dejal Jovanović. “Protestanti se niso borili samo proti katolikom, ampak tudi med sabo.”
Strokovnjaki so v referatih nanizali še vrsto ugotovitev in jih bodo objavili v zborniku.
Dragocena pridobitev koprske knjižnice
So pa v Kopru že veseli posebne in dragocene pridobitve. Peter Štoka, vodja domoznanskega oddelka knjižnice, je predstavil dve Vergerijevi deli: tako Actiones duae secretarii pontificii (1556), redek prvi izvod knjige, ki je bil nekoč doma v Belgiji in ki ga je koprska knjižnica lani v Zürichu kupila za 3000 evrov, kakor tudi leto mlajše Vergerijevo pismo tiskarju Johanu Oporinu iz Basla, ki ga je koprski dovolila objaviti baselska knjižnica. “Obe deli predstavljata časovni in miselni okvir Vergerijevega delovanja v Nemčiji in v poljskem kraljestvu. Tvorita načrt njegovega utrjevanja protestantizma v teh deželah,” je pojasnil Štoka. S knjigo, ki jo je že prevedel dr. Gregor Pobežin s koprske humanistike, je Vergerij “skozi satiro upodobil dejansko nemoč papeža in koncila”, medtem ko v svarilnem pismu Oporinu “opozarja na grožnje, ki pretijo nemški edinosti, zlasti na dolgotrajne vojne verskega značaja in razkolništvo znotraj protestantizma, zaradi katerega se je odrekel objavi prispevka pri tem tiskarju”.
Vergerij v izgnanstvu ni mogel spet tvegati in se ni opredelil za nobeno usmeritev znotraj reformacije, še naprej pa se je boril proti rimski Cerkvi in razkril svoje poslanstvo utrjevanja nove vere, je še dodal Štoka. Knjigo Secretarii actiones so ponatiskovali in je postala uspešnica v Švici, Nemčiji, Italiji, kasneje še na Poljskem, v Litvi in Vzhodni Prusiji.
Divus in Vergerij sta tako pod streho, naslednje leto pa bo simpozij pesniškega značaja - v središču bo Marco Petronio Caldana, sredi 17. stoletja rojen v Piranu.
ANDRAŽ GOMBAČ
