Bil je kot reka: nepredvidljiv

PREM > Minulo nedeljo so se v šoli, v prostoru, kjer se je pred 138 leti rodil pesnik Dragotin Kette, zbrali literati, glasbeniki, pevci in otroci. V skupni dogodek pesniku na čast jih je povezala pobuda domačega Kulturno turističnega športnega društva Prem, ki sta se ji pridružila Literarno društvo Ilirska Bistrica in bistriška podružnica JSKD.

Kot pravijo v premskem društvu, niso želeli počastiti le dela in življenja svojega rojaka, pač pa so posebno pozornost posvetili tudi vsem bistriškim dedičem njegove lepe besede. Okno v svet svoje literarne ustvarjalnosti so odprli Ana Seles, Danica Pardo, Jerica Strle, Neta Vergan, Dragica Markovčič, Sonja Trampuž, Nadja Gombač, Patrik Tomšič, Tanja Volk, Aleksander Borenovič in Jožko Stegu, ki je zbrane tudi nagovoril v začetku literarno-glasbenega popoldneva.

Kako Ketteja slišijo otroška ušesa, so predstavili premski otroci Manca, Monika in Tito, dogodek pa je z doživeto interpretacijo Kettejeve pesmi zaokrožila Darinka Žbogar, sicer tudi dobra poznavalka pesnikovega življenja in dela.

Popoldan seveda ni minil brez misli na pesnika, spraševanja, kakšen je bil ta mož, v čigar pesmih se je vedrina in radoživost soočala z žlahtno resnobnostjo, tudi trpkostjo. Sodobnik Ivan Cankar ga je opisal kot na lice zmeraj veselega, polnega dovtipov in prijetnih hudobij, Helena Strle s premskega kulturnega in turističnega društva pa dodaja, da so sodobniki Ketteja opisovali kot zelo hitrega moškega, hitrih, a drobnih korakov, hitro je govoril in hitro je mislil. “Rad je bil v družbi, tudi po gostilnah, rad je imel dekleta, še posebej v svojih zadnjih letih, vendar je vedno ostajal pokončen in zvest samemu sebi. Nobena ženska zavrnitev ni povesila njegovih živahnih oči, nobena zahteva po drugačnem šolanju in poklicu, ga ni upognila. Ostal je širokopleč, nekoliko čokat in pokončen do svojega zadnjega diha.”

Pravzaprav bi lahko rekli, da je bil takšen kot reka Reka minulo nedeljo: nepredvidljiv in neupogljiv. MI