Bo Gledga preživel z vse manj denarja za kulturo?
Minule dni je brezplačni občasnik Gledga, ki ga Gledališče Koper in Obalne galerije Piran izdajajo že 13. leto, izšel brez galerijskih vsebin. Gledga je v slovenskem prostoru edinstven projekt, ker združuje dve veliki kulturni instituciji in promovira njuno delovanje, zato so v Gledališču Koper zaskrbljeni za njegovo prihodnost, v Obalnih galerijah pa denarja za prvo letošnjo številko niso imeli.
KOPER, PIRAN > Gledga sta skupaj zasnovala nekdanji direktor Obalnih galerij, predlani preminuli Toni Biloslav, in direktorica koprskega gledališča Katja Pegan. “Gledga je skupen projekt. Nastal je v želji povezati dve najmočnejši kulturni instituciji na Obali, da bi ta prostor povezal v skupno kulturno fronto in v tem je edinstven na državni ravni,” pravi Katja Pegan, ki je zelo razočarana, da so se Obalne galerije z začetkom leta odločile, da pri projektu ne sodelujejo več.
Gledališki list in informator
Gledga so prejeli vsi abonenti Gledališča Koper, vsa slovenska gledališča in galerije, kot poudarja Peganova, pa je publikacija z gledališčem potovala tudi na gostovanja. V koprskem gledališču je Gledga imel predvsem vlogo gledališkega lista in hkrati informatorja o tamkajšnjem dogajanju. A ga pa mnenju urednika gledališkega dela Mihe Trefalta po vsebini in obsegu ni mogoče primerjati z gledališkimi listi večjih slovenskih gledališč, kjer članke naročajo in jih lahko tudi plačajo. Je pa publikacija primerljiva ali celo boljša od publikacij, ki jih izdajajo manjša gledališča, je prepričan Trefalt: “Zasnovan je nekoliko bolj poljudno in pri občinstvu je dosegel svoj namen, predvsem pa mu je uspelo povezati dva javna obalna zavoda, ki se po svojih vsebinah razlikujeta, a imata skupno občinstvo.”
Denarja ni ne z ministrstva ne z občin
Direktorica Obalnih galerij Lilijana Stepančič pravi, da so Obalne galerije Gledga financirale s sredstvi ministrstva za kulturo, ki jih je vsako leto manj, varčevalni ukrepi pa so močno prizadeli tudi njihovo ustanovo, kjer so morali okrniti program. Stepančičeva ugotavlja, da so produkti Obalnih galerij za tržišče veliko manj zanimivi od produkcije Gledališča Koper, zaradi česar so prihodki s trga pičli. Zato je vloge za subvencioniranje Gledga leta 2013 in 2014 naslovila na Mestno občino Koper, leta 2013 pa tudi na Občino Piran. “Nobena se ni odzvala, kar sem razumela, da publikaciji ne pripisujeta posebnega pomena. Letos je strokovna komisija ministrstva za kulturo Gledga ocenila negativno. Napisali so:'Financiranje publikacije Gledga je bilo s strani MK zavrnjeno že leta 2014 in se tudi v letu 2015 ne podpira.' Ali je to zakonito ali ne, je drugo vprašanje, ki ga na tem mestu ne morem odpirati.”
Stepančičeva zatrjuje, da je od nastopa mandata naredila vse, da je Gledga lahko izhajal. Pravi, da gre za primer dobre prakse in je z njihove strani le začasno ustavljen.
Lilijana Stepančič: "Gledga zahteva širše pojasnilo. Varčevalni ukrepi države so prizadeli tudi Obalne galerije Piran, ki so morale zmanjšati program razstav, vodstev, predavanj, katalogov in drugega informativno promocijskega gradiva. Ukrepi so prizadeli občinske javne zavode različno, nekatere bolj druge manj, in neodvisno od kakovosti njihovega dela. Obalne galerije Piran so financirale Gledga s sredstvi Ministrstva za kulturo, ki jih je iz znanih razlogov vsako leto manj. Produkti Obalnih galerij Piran so za trg veliko manj zanimivi od tistih v Gledališču Koper, zato so prihodki iz trga pičli. Iz teh razlogov sem vloge za subvencioniranje Gledga na mestno občino Koper leta 2013 in leta 2014 in na Občino Piran leta 2013. Nobena se ni odzvala, kar sem razumela, da publikaciji ne pripisujeta posebnega pomena. Letos je strokovna komisija Ministrstva za kulturo Gledga ocenila negativno. Napisali so: 'Financiranje publikacije Gledga je bilo s strani MK zavrnjeno že leta 2014 in se tudi v letu 2015 ne podpira.' Ali je to zakonito ali ne, je drugo vprašanje, ki ga na tem mestu ne morem odpirati. Neuradno sem obveščena, da bo Občina Piran na pobudo Gledališča Koper prevzela izpad ministrstva pri financiranju Gledga, in sicer tako, da bo zmanjšala sredstva za druge programske aktivnosti Obalnih galerij Piran. Pomoč občine je hvalevredna, vendar način pomoči ne rešuje težave, saj problem prelaga drugam, nekako tako, kot če bi dali človeku z zlomljeno roko aspirin. Težave namreč napoveduje tudi dejstvo, da Ministrstva za kulturo ni uvrstilo Ex-tempora, ki je paradni konj likovne dejavnosti v Občini Piran, mednarodno pomemba akcija in letos obeležuje petdeseto obletnico od prve prireditve, med dobre nacionalne projekte. Zapisalo je, da se pri projektih lokalnega pomena pričakuje podpora lokalne skupnosti. Po njihovem prepričanju tudi razstave, ki povezujejo umetnost in kreativne industrije, niso vredne državnega financiranja, torej prav tista dejavnost, ki jo je ministrica za kulturo na začetku mandata izpostavila in ji posvetila posebno pozornost. Ministrstvo se obnaša kot ljudje, ki krivdo za svoje prazne žepe naprtijo drugim. Da ne bo pomote, Gledga je primer dobre prakse povezovanja institucij, ki sega čez meje države Slovenije. Je pomembna klasična publikacija, s katero Obalne galerije Piran 'gradijo' pri publiki zanimanje za umetnost, brez katerega ni kulture kot take. Zato upam, da je vaše novinarsko zanimanje naklonjeno reševanju težav. Osebno mi je žal za vsako razstavo, knjigo, vodstvo in besedilo, skratka za vse, kar ne moremo narediti, saj je zmanjševanje možnosti predstavljanja kreativnih stvaritev umetnic in umetnikov na dolgi rok slabo. Kot ravnateljica sem zavezana h gospodarnemu poslovanju."
Še pomembnejši prav v času varčevanja
Tudi urednica galerijskih strani Tatjana Sirk iz Obalnih galerij upa, da bodo z gledališčem ponovno sodelovali: “Osebno menim, da je občasnik Gledga dober projekt, kar dokazuje tudi dejstvo, da neprekinjeno izhaja že 13. leto. Toliko bolj je Gledga pomemben danes, ko zaradi varčevanja redko izdajamo publikacije ob razstavah.”
Na drugi strani pa Katja Pegan zatrjuje, da sta instituciji publikacijo financirali iz lastnih sredstev: “Ne od občine ne od ministrstva za kulturo nismo dobili za to denarja, ker sicer dobivamo denar namensko - za plače, za program ...” Gledga je instituciji stal po 6000 evrov na leto, skupni proračun je bil torej 12.000, pri čemer Peganova dodaja, da vsa ta leta ni bil nikoli pod vprašajem: “Če ga ukinemo, je, kot bi rezali vejo, na kateri sedimo. Danes so težki časi za vse in vsi se moramo nenehno boriti.”
MAJA PERTIČ GOMBAČ