Bogato izročilo Rezije in Subida
Knjižni novosti iz Beneške Slovenije, ena iz doline Rezije, druga iz vasi Subid v Terski dolini, sta v Ljubljani pritegnili precejšnjo pozornost jezikoslovcev, medijev, pa tudi politike.
LJUBLJANA> Na Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU je bilo v torek ob izidu knjige pravljic Mlada lipa in kataloga etnografske zbirke z intervjuji starejših Rezijanov z naslovom Biside ta-na traku vzdušje na moč slavnostno. “Zelo vesel sem. Ne smemo odnehati,” je delo pohvalil odhajajoči minister za kulturo in Slovence po svetu Boštjan Žekš. Po njegovih besedah sta knjigi pomembni za ohranjanje izročila, jezika in kulture v dolinah Beneške Slovenije.
Branje zapisanega narečja za običajnega bralca ni preprosto, saj se ga je treba priučiti. Narečja pa imajo tudi precej furlanskih in italijanskih besed. V pripravi je tudi slovar.
Luigia Negro, predsednica rezijanskega kulturnega društva, v sklopu katerega deluje tudi etnografski muzej, je ocenila, da se “naše besede danes hitro izgubljajo”. Zato so zapisali 16 intervjujev s starejšimi Rezijani iz vseh vasi doline, ki so bili že pred leti posneti na magnetofonski trak. Zato naslov knjige Biside ta-na traku. Delo je bilo zamudno, saj je trajalo vse od leta 2003. Besedilo, ki se ga bralec seveda mora priučiti, je povzeto tudi v zborni slovenščini in italijanščini. S skoraj 200 barvnimi ilustracijami etnografske zbirke je knjiga hkrati muzejski katalog.
Michele Obit, predsednik Kulturnega društva Ivan Trinko, ki je izdalo zbirko 95 pravljic in pripovedi iz vasi Subid v Terski dolini, je poudaril, da knjigi izražata moč manjšine, novo energijo in sožitje med sosednjimi narodi. Avtorica Bruna Balloch iz Subida je iz svojega dolgoletnega zbiranja pričevanj izbrala samo zgodbe. Govorijo o vaščanih, njihovih običajih in verovanjih. Napisane so v domačem terskem narečju, nekatere so prevedene tudi v italijanščino.
TINO MAMIĆ