Boksarja Pilon in Spazzapan v dar

AJDOVŠČINA>Prav redko se zgodi, da umetniška dela premorejo tudi kaj duhovitosti ali humorja, so pa zato toliko bolj dragocena. Eno takšnih je nastalo pred kratkim, ob samostojni razstavi slikarskega in grafičnega opusa Franca Duga (1941), znanega in uveljavljenega umetnika Furlanije-Julijske krajine. Dugo tudi sicer rad upodablja boksarje. Pravi, da zaradi njihove notranje lepote in seveda svoje strasti do boksa. Rad je zahajal v telovadnice, opazoval boksarje in jih risal. Pritegnili so ga tudi njihovi obrazi ... “Niso bili ne lepi ne dobri, a vredni toliko kot vse velike športne legende.”

Veno Pilon in Lojze Spazzapan seveda nista bila boksarja, bila sta umetnika, med največjimi goriškimi umetniki prejšnjega stoletja. In bila sta prijatelja. Veno je leta 1923 upodobil Lojzeta Spazzapana na danes znameniti oljni sliki, Lojze pa Vena Pilona v bronu leta 1925. In prav ob tem kipu sedaj visi nova, Dugova upodobitev obeh umetnikov.

Spazzapan je Pilona upodobil kot izrazno močnega, ciničnega, duhovitega, trmastega, vztrajnega in izčrpnega umetnika, ki mu na obrazu bereš, da nenehno spreminja, bere in interpretira svet, Spazzapan pa naj bi bil, kot piše Pilon, “svojevrsten umetnik, izstopajoč zaradi svoje inteligence, bizarnega duha, nediscipliniran in lenobnega razpoloženja, res ... svojevrsten umetnik,” ki je bil vedno v črnem in beli srajci - “kot madež dobrega kitajskega tuša na belem bristol papirju.”

In ko je Pilon leta 1960 obiskal Špacovo (tako je Pilon imenoval Spazzapana) posthumno razstavo na beneškem bienalu, je o njem iskrivo napisal: “Spazzapan ostane v življenju kakor v svojem delu bizaren pojav, sijajna raketa, ki se je pestro razcvetela na večernem nebu. Brezobziren napram sebi in svojemu delu, si s filozofskim cinizmom podira lastno zgradbo in jo spet zida.”

Franco Dugo je oba umetnika zaznal na svoj način, a duhovitost vendarle veje iz dela. In kako je pravzaprav prišlo do tega dvojnega portreta? Kot nam je povedala direktorica Pilonove galerije dr. Irene Mislej je Francu Dugu, sicer bolj v šali kot zares, sama predlagala, naj kot izvrsten portretist naredi portret Pilona. In očitno je Dugo predlog vzel zares ter se pojavil z njim tik pred otvoritvijo razstave v začetku septembra. Poleg omenjenega dela pa je Pilonovi galeriji podaril tudi pripravljalne risbe in skice za to sliko.

Razstava Franca Duga, na kateri je bil predstavljen njegov grafični in slikarski opus, vključno z najnovejšimi slikarskimi deli, je bila po besedah Mislejeve, dobro obiskana (podaljšali so jo do 7. oktobra), prihajali so obiskovalci iz Italije in Slovenije, nekateri celo večkrat.

“Gospa iz Trsta je prišla trikrat pogledat njegovo sliko V gozdu, saj pravi, da združuje poetično in realistično,” je povedala direktorica in dodala, da so obiskovalci v splošnem občudovali njegovo mojstrstvo, ki ga danes ne srečamo pogosto.

KLAVDIJA FIGELJ