Bolje mož kot cifra

NOVA GORICA > Čeprav so ves čas govorili (tiskovna konferenca) in pisali (gledališki list), da gre za predstavo, ki tematizira nasilje in sploh za predstavo, ki bo povod za debate o nasilju med mladimi, pa to niti ni bilo tako zelo v prvem planu. Izstopal je predvsem odnos med dvema fantoma, ki smo ga, po priporočilu ustvarjalcev predstave, gledali tudi kot dve plati enega in istega najstnika, pravzaprav enega in istega človeka. In tu znotraj se je dogajalo marsikaj, tako kot denimo med Ostržkom in modrim murenčkom, ki sta bila vedno v nekakšnem prijateljskem konfliktu. Zato je to predstava o volji in anti-volji, o ostrenju osebnostnega karakterja, o pravih in nepravih odločitvah, o smelih in bednih izjavah, o poti k boljšemu človeku, o svetli in temni strani vsakega posameznika.

Besedilo predstave prihaja iz Nemčije, napisala ga je 44-letna Katja Hensel iz Hamburga, ki pa trenutno živi v Berlinu. “Najprej sem šla na Ciper, tam sem imela na šolah delavnice na temo nasilja. Nato sem stvar ponovila v Berlinu,” je o tem, kako je nabirala snov za dramo, povedala avtorica. Na oder je dramo postavil režiser Marko Bulc, ki si je privoščil tudi nekaj vulgarnosti in prizor brez igre, kar bo na najstnike zagotovo delovalo.

Krištofa je prepričljivo in stanovitno upodobila Medea Novak, ki je dvorano ves čas svojega potovanja k esenci uspela držati v napetosti. Se mu bo posrečilo ali se bo zlomil? Krištofov Drugi, Arna Hadžialjević, je dogajanju brez prestanka dajala tisti ritem in tisto mladostniško (pre)drznost, da je predstava delovala živo in polno. Vse skupaj je z dobrodošlim rapom začinil Valterap, da je bila najstnikom predstava všeč. Ker je predstava namenjena pretežno srednješolcem in je narejena “po meri avtomobila”, se pravi, da ima minimalno scenografijo in da je pripravna za gostovanja po šolah, upamo lahko le, da se napetost v velikih telovadnicah ne bo izgubila.

KLAVDIJA FIGELJ