Boris Pahor o Kocbeku in španski državljanski vojni
V tržaškem Narodnem domu so v petek zvečer predstavili zbornik Qualestoria (periodično publikacijo Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja Furlanije-Julijske krajine), ki tokrat obravnava špansko državljansko vojno in Evropo tridesetih let. Uredila sta ga izvrstna poznavalca španske državljanske vojne Claudio Venza in Marco Puppini.
TRST > Gost večera je bil pisatelj Boris Pahor. V zborniku je namreč objavljen tekst Edvarda KocbekaPremišljevanja o Španiji (Riflessioni sulla Spagna), prvič preveden v italijanski jezik. Prevedla ga je tržaška profesorica zgodovine Marta Ivašič, ki je v zborniku objavila tudi spremno študijo o prelomnem pomenu Kocbekovih Premišljevanj v Sloveniji leta 1937. V eseju, objavljenem aprila 1937 v katoliški reviji Dom in svet, je Kocbek obsodil vojaški udar proti legitimno izvoljeni republikanski oblasti in španske generale označil za fašiste. Nedopustno se mu je zdelo, da se katoliška Cerkev postavlja na stran vojaške diktature, ne pa na stran socialno šibkih slojev.
“Prav Kocbekov spis me je tedaj osvobodil osamljenosti,” je pred prepolno malo dvorano Narodnega doma dejal Boris Pahor. “Dejal sem si, ta človek (Kocbek, op. av.) je naš, saj je antifašist in je proti španski Cerkvi.” V strahu pred boljševizmom je katoliška Cerkev podprla fašistični režim v Španiji, prav tako se je v Sloveniji med drugo svetovno vojno postavila na stran okupatorjev. “S tem je naredila hudo napako,” je dejal Pahor. “Kako se lahko boriš proti komunistom, če so bili jedro osvobodilnega gibanja?” Pod italijanskim fašizmom se Vatikan ni postavil v bran slovenske manjšine, prav tako ni branil slovenskih duhovnikov, ki jih je režim zatiral, je ugotavljal Pahor. “Tudi zato je bil Kocbek proti politiki Vatikana.” Kot prepričanega krščanskega socialista so ga slovenski klerikalci izobčili, izpljunili, mu vseskozi očitali kolaboracijo s komunističnim režimom, mu oporekali njegovo sodelovanje v Osvobodilni fronti. A po vojni so Kocbeka zapustili in zavrgli tudi njegovi komunistični “tovariši” iz OF, ga iz soborca čez noč spremenili v sovražnika socialistične države. Prav zaradi njegove zvestobe etičnim načelom svobode, zaradi katerih je tudi vstopil v OF. “Kocbeka še danes ne sprejemajo ne nekdanji komunisti, niti velik del katolikov,” je dejal Pahor. “Ti mu še zmeraj očitajo, da je vernike potisnil v naročje komunistov.”
Na koncu, ko so ljudje že zapuščali prireditev, so člani tržaškega občanskega odbora Pahorju podelili nagrado Trst, kultura omike. V dar je prejel sliko Uga Pierrija, na kateri je upodobljen požig Narodnega doma v Trstu. ROBERT ŠKRLJ