Borut Čorba na najdaljšo noč pri Cankarju
Riblja čorba, dolgoživa srbska skupina in ena največjih institucij jugoslovanskega rocka, predsinočnjim ni razgrajala v šotoru na podeželski veselici, marveč je poslušalcem postregla z dobrodošlo spremembo: na enem najuglednejših slovenskih odrov, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, je naposled nastopila v akustični preobleki in ob spremstvu godalnega kvarteta.
LJUBLJANA > V tovrstni “unplugged” različici, s kakršno zadnja leta svojo podobo osvežuje vse več rokerjev, tako domačih kakor svetovnih, se je Riblja čorba v domačem Beogradu prvič predstavila šele predlani, po dolgih 36 letih kariere. V sredo so v novih, mehkejših, a še zmeraj prepoznavno “čorbovskih” aranžmajih bolj in manj znane pesmi naposled zazvenele še sredi Slovenije, dežele, ki ji je kontroverzni pevec Bora Đorđević med razpadanjem Jugoslavije izrekel marsikaj, a se je pozneje za žaljivke tudi opravičil. Usoda ima rada ironijo: pevec zadnja tri leta živi v Ljubljani, kamor ga je pripeljala ljubezen. Med koncertom je večkrat z blago ironijo ošvrknil svoje slovensko prerojenje, povedal, da veliko lazi po Rožniku, medtem ko Šmarni gori za zdaj samo grozi. Tovariše v bendu je podučil o zanimivostih slovenskega jezika - med drugim jim je pojasnil, da upokojenec ni pokojnik, marveč “penzioner”. Odrecitiral je tudi nekaj verzov o svojem novem domu in jih sklenil z ugotovitvijo, da zdaj ni več Bora, ampak - Borut.
Precej nelagodja je bilo v dvorani čutiti le, ko si je med napovedjo pesmi Volim, volim, volim, volim žene privoščil homofobno duhovičenje in Slovencem čestital za izid referenduma o pravicah istospolnih parov.
V dveh urah in pol je 13-članska tovarišija - skupino sta poleg godalnega kvarteta okrepila spremljevalni pevski trio in dodatni bobnar - nanizala še številne druge uspešnice: Kada padne noć, Nemoj da ideš mojom ulicom, Kako je lepo biti glup, Avionu, slomiću ti krila, Ostani đubre do kraja, Pogledaj dom svoj, anđele ... Mnoge so v novi preobleki zazvenele sveže, pri nekaterih pa je bilo vendarle čutiti, da je njihovo bistvo v energiji električnih glasbil, v surovih kitarskih rifih, v “nažiganju”. Ena takšnih jepesem Amsterdam, pri kateri je pevcu prav prišla kučma, s katero ga je kar sredi nastopa obdaroval neki sila vznemirjeni oboževalec - Čorbina uspešnica se je namreč silovito prelila v Kalinko.
Muzikanti bi si pri marsikateri skladbi lahko privoščili še drznejše aranžmaje, bolj spremenili pesmi - kako bi vse skupaj lahko zazvenelo, je bilo, denimo, slišati ob izteku trpke ljubezenske pesmi Princ.
Skupino, ki pogosto nastopa v velikih šotorih in halah z obupno akustiko, je bilo tokrat prijetno slišati v bolj gosposki dvorani, a se, žal, niti ta ne more pohvaliti z brezhibnim zvokom - vse preveč mrtvih kotov ima.
A so poslušalce z daljšim stažem vseeno lepo presenetile izvrstne stare pesmi, ki jih skupina na koncertni repertoar ni uvrstila že zelo dolgo: Evo ti za taksi, Da, to sam ja, U dva će čistači odneti đubre ...
Zazveneli sta tudi noviteti, ki napovedujeta Čorbin novi, že 20. studijski album: ljubezenska Voleo sam te in Od greške do greške, izpoved hudega grešnika, ki še kar veruje v Boga, pa četudi ve, da je obsojen na pekel.
Bendovega prvega hita Lutka sa naslovne strane iz leta 1978 ni zapel bend, marveč občinstvo, ki je naposled vstalo. In pred odhodom proti novemu dnevu prisluhnilo še sklepni grenko-sladki mojstrovini. Spet ta ironija: najdaljša noč v letu se je začela s pesmijo Dobro jutro.
ANDRAŽ GOMBAČ
Več fotografij s koncerta si lahko ogledate tu: