Borut Jerman: “Umetnosti je inherentna želja po svobodi”
Borut Jerman je vsestranski organizator in ustvarjalec iz koprskega društva PiNA. Ob slovenskem kulturnem prazniku je z nami delil nekaj misli o kulturi.
O denarju
“Denar je tema, ki v pogovorih znotraj 'scene' in o sceni vedno pride na plano. Kriza je prinesla le zunanji, bolj objektivni razlog za njegovo pomanjkanje. Kultura se je v krizi počutila del nečesa, del tistih, ki pomagajo, da krizo prebrodimo. Enakovreden del družbe. Konjunktura pa je kulturo spet postavila na svoje mesto, na margino. Mesta, ki se kultura drži, da se lahko pritožuje. Denar ni problem, problem je pomanjkanje samokritičnosti, samorefleksije, povezovanja in dekoncentracije sredstev iz centra v provinco.
O nevladnem sektorju
“Nevladni sektor v kulturi na določenih področjih orje ledino, na drugih zapolnjuje manko javnih institucij. Skrbi za inovativnost in svežino. Seveda ne vsi in ne vedno. Imamo tudi probleme in izzive, razmejitev profesionalne in ljubiteljske ravni, financiranje in prekarnost ustvarjalcev. Prostora za rast je veliko, predvsem na področju konstruktivnega povezovanja med javnim in nevladnim sektorjem, recimo po vzoru Kino Šiška. Zadnja dva ministra sta počasi začela premikati stvari. Vendar Vlada je padla. Čakamo na novo vlado, na nov Nacionalni program za kulturo. Medtem pa orjemo naprej.”
O občinstvu
“Berejo, poslušajo in gledajo vsi, ki jih to zanima. Sicer vsak na svoj način, analogno ali digitalno. Problem je, da to zanima vedno manj ljudi. Zanimanje pa se spodbuja na različne načine. Mi nagovarjamo predvsem prepričane. Do neprepričanih nimamo dostopa. Jih ne zanimamo. Dokler si kot družba ne priznamo, da sta kultura in umetnost pomemben gradnik družbe in njene (boljše) prihodnosti in da imamo na tem področju problem, ne bomo do tega pristopili pravilno. Sistematično. Celovito.”
O prihodnosti
“Nove tehnologije so za dobršen del kulturne scene še vedno tujek. Po drugi strani pa je v Sloveniji izredno dobro razvita intermedijska umetnost, ki te tehnologije skuša humanizirati. Razumljivo je, da se klasične oblike izražanja bolj domače počutijo v formah, ki jih obvladajo, nadzorujejo. Vendar danes tehnologija nadzoruje nas. Umetnosti je inherentna želja po svobodi, ki pa se na trenutke izraža v begu iz vsakdana. Umetnost in kultura morata prihodnost predelati, misliti in čutiti. Samo tako jo lahko kot družba razumemo in preprečimo nadaljnjo dehumanizacijo.”