Borutovo poletje v štirih odsevih
Koprsko amatersko gledališče Gledališka druženja pod režisersko taktirko mlade Yulie Roschina deluje štiri leta. Z zadnjo igro, Borutovo poletje Gorana Gluvića, so z odlično interpretacijo presegli pričakovanja občinstva.
KOPER >Deset amaterskih igralcev različnih starosti in spolov se štiri leta kali v amaterski gledališki skupini, ki nosi ime Gledališka druženja. Vaje imajo v koprskem gledališču, njihovo nadarjenost za igro pa vzpodbuja, usmerja in oblikuje mlada profesionalna režiserka Yulia Roschina. Na leto pripravijo eno igro, tokrat so navdušili z dramo Borutovo poletje avtorja Gorana Gluvića.
Občinstvo je v poldrugi uri trajajoči predstavi na malem odru koprskega gledališča spremljajo zasedbo desetih igralcev, od tega so štirje mladi moški. V štirih delih je vseh deset odigralo dva lika: Boruta in Žensko. V ozadju jih je dopolnjeval glasbeni trio z vokalistko Mirjano Gvozdenac, ki je tudi avtorica glasbe za predstavo. Borut v štirih različicah je okoren, neodločen, na trenutke precej sramežljiv moški 27 let, ki v prostitutki (tudi v štirih različicah) išče ljubezen. Največje presenečenje občinstva je bila napetost, ki so jo s svojo interpretacijo ves čas vzdrževali igralci, pa tudi humor, ki je pomagal premostiti trenutke nezbranosti gledalcev, ter presenetljivi vložki nepričakovanega razpleta. Vrhunec slednjega so igralci zaigrali z odločnimi, nekoliko pretiranimi dejanji, s povišanim glasom, “močnimi”, drznimi besedami in gestami ter političnimi parolami, ki odražajo tudi politično angažirano noto igre. Za ljubitelje vsekakor odlično zaigrano, scena, kostumi, glasba in sploh režija pa domala na ravni profesionalne igre.
“Borut je glavni lik zgodbe in njegova najbolj izpostavljena karakterna lastnost je neodločnost, neopredeljenost. Je suženj sistema sodobne družbe, ki človeka robotizira in usmerja po načelu kapitalizma. Borut je predstavnik povprečnega človeka, ki živi svoje življenje neozaveščeno, kot ovca v čredi. Njegov odnos z Žensko je samo zrklo, skozi katerega spoznavamo malega človeka in njegov propad,” pojasnjuje osnovno sporočilo igre režiserka Yulia Roschina. Koprčanka in Rusinja, ki se je z družino pri osmih letih preselila v Slovenijo, je po končani gimnaziji v Kopru študirala gledališko in radijsko režijo na Akademiji za gledališče, film in televizijo v Ljubljani.
“Tekst sem izbrala zaradi aktualnosti in močnega glasbenega dela. In ker naša skupina šteje kar deset ljudi in je besedilo z dvema likoma bolj primerno za usklajevanje vaj. Sicer pa predstava zahteva določeno kondicijo in emotivno razprtost, zato smo zanjo porabili veliko več časa kot kdajkoli - šest mesecev,” dodaja režiserka, ki meni, da delo z ljubiteljskimi igralci ni zahtevnejše od dela s profesionalci, zahteva pa predvsem drugačno senzibilnost: “Vodilo do uspeha pri takem delu sta lahko le ljubezen in potrpljenje.”
Kar poudarjajo tudi igralci. Igor Kaligarič, denimo, ki pri skupini sodeluje že od začetka in je odlično odigral Boruta, poudarja, da gledališče človeka zaradi te ljubezni zasvoji: “Moja izkušnja v gledališču je ta, da med igro pridejo na dan čustva, ki jih ljudje ponavadi potlačimo, ne znamo ali zmoremo, smemo izraziti. Tudi v tem je čar igranja.” Podobno čuti Lilijana Sokolova, ki se je skupini pridružila lani. “V tem gledališču se je izpolnila moja dolgoletna želja, tako da bom z igranjem absolutno nadaljevala. Na začetku sem imela precej treme, vendar sem se kmalu vživela in sprostila. Vloga je bila težka, a zanimiva, čeprav je naporno igrati nekaj, kar sam nisi. Prijatelji so mi rekli: 'Fantastična si bila, kapo dol!' To mi je dalo še več zagona za naprej,” dodaja Sokolova.
Skupina bo sedaj imela daljši premor, a nadaljevali bodo s še bolj ambicioznim programom, sklene režiserka.LEA KALC FURLANIČ
