Boy George si je priredil lastno zabavo
Nastop dečka iz osemdesetih let, Boya Georgea, v (manjši) tivolski dvorani v Ljubljani se je v četrtek začel z dveurno zamudo, občinstvo pa se je ogrelo šele ob poslušanju njegove najbolj prepoznavne uspešnice Karma Chameleon tik pred koncem koncerta.
LJUBLJANA> Temu je najbrž botrovala precej ponesrečena izbira predskupine, pravzaprav “one man banda”, ki se je predstavil kot “Jimmy s Floride, rojen v Avstraliji,” in je še kakšno uro pred tem kantavtorske legendarne skladbe iz šestdesetih in sedemdesetih let nizal na Prešernovem trgu. Ulični umetnik je bil prava paša za oči; pel je in igral na ustno harmoniko, sočasno pa še brenkal na kitaro ter tolkel na boben in tolkalo (slednja je imel oprtana na hrbtu in po njiju udrihal s pomočjo samosprožilne paličice). Z zvezdnikom večera je imel bolj malo skupnega, kvečjemu ljubezen do Boba Dylana, saj je tudi George med številne priredbe uvrstil Knocking on Heaven's Door (poleg te pa še Amazing Grace, Hare Hare Hare...).
A 49-letnega Georgea Alana O'Dowda ni zanimalo, ali je s takšnim naborom skladb upravičil pričakovanja obiskovalcev (organizatorji so koncert oglaševali s sloganom “Osemdeseta v živo”). Ko je poplesoval po odru in stresal šale, se je sam neznansko zabaval. Ko pa se je zresnil, je opozoril na “ljubko” spremljevalno pevko Lizzie B., pravi strup v majhni steklenički (beri: z izjemnim glasom kljub drobni postavi oziroma ozkemu prsnemu košu). MC