Božja pravičnost v umazanih človekovih rokah
Včeraj je Forum Tomizza obiskal še svoj tretji dom - Trstu in Kopru je sledil Umag, kjer so razpravljavci in gostje naselili dvorano Skupnosti Italijanov “Fulvio Tomizza”.
UMAG> Uvodnim pozdravom, ki so sporočali, da umaški mestni oblastniki festival iskreno podpirajo in spodbujajo, je sledila podelitev nagrade lapis histriae in niz referatov - tokrat je bila govornica rezervirana za Fulvia Šurana in Valterja Milovana iz Pulja, Radoslava Petkovića iz Novega Sada, Kristino Božič in Nikolaia Jeffsa iz Ljubljane, Vladimirja Arsenića iz Zrenjanina in Slađano Bukovac iz Zagreba.
Poleg nagrajene Periševe zgodbe je komisija med prejetimi besedili v finale uvrstila še zgodbe Radmile Ercegovac iz Novega Sada, Bojana Krivokapića iz Sarajeva, Miljana Milanovića iz Niša, Srđana Srdića iz Kikinde in Tanje Vamberger iz Domžal. Besedila bodo objavljena v knjigi Lapis Histriae 2012, ki jo bo konec leta izdala Mestna knjižnica Umag. V njej bodo mesto našle tudi zgodbe Rudolfa Lokasa iz Zagreba, Elisa Bektaša iz Sarajeva, Andreja Tomažina iz Grosupljega, Mihe Mazzinija iz Ljubljane, Miloša Jovovića iz Beograda, Corrada Premude iz Trsta, Zlatka Tomića iz Splita in Marije Labak iz Osijeka.
Kdo bo prejel nagrado, za katero se lahko potegujejo besedila v vseh treh uradnih jezikih in številnih narečjih regije, so presojali pisateljica z Reke Daša Drndić, univerzitetna predavateljica italijanske književnosti iz Pulja Elis Deghenghi Olujić in docent za književnost iz Kopra Marcello Potocco. Med 128 prejetimi besedili, ubranimi na vnaprej določeno temo Svetniki ali spletkarji?, jih je najbolj prepričala zgodba Kako se na gumnu vrši žito (Kako se na gumnu mlati žito). V njej 38-letni Zadrčan Želimir Periš duhovito slika življenje v neki vasici, kjer je vztrajno sklicevanje na božjo pravičnost, ki vselej strogo in dosledno kaznuje grešnike, nadvse priročna krinka za številne obračune in celo umore.
Nagrajenec, ki je včeraj iz rok idejnega očeta Foruma Tomizza Milana Rakovca prejel skulpturo lapis histriae - njen avtor je hrvaški kipar Ljubo de Karina - in tisoč evrov, se po mnenju komisije v svojem delu “poigrava s celo vrsto pripovednih postopkov, z narečnim in otroškim, pravzaprav šolskim govorom in seveda s prozornimi karnevalskimi maskami sveta odraslih, ugreznjenega v kri in sovraštvo. Gre za zgodbo izjemne moči, poetične zaokroženosti in satiričnega obsega, ki bralca nasmeji in ga obenem spodbuja k novim branjem, razširjajoč njegov vpogled v pritlehne motive sakralizacije družbene krivičnosti.”
Forum se bo danes opoldne iztekel s komemoracijo na grobu Fulvia Tomizze v Materadi.
ANDRAŽ GOMBAČ