Breda Biščak: “Če si dela ne najdem sama, mi ga ne bo nihče.”
Breda Biščak je lanska Sovretova nagrajenka, ki kot književna prevajalka deluje že več kot 15 let. Ob slovenskem kulturnem prazniku je z nami delila nekaj misli o kulturi.
O denarju
“Denar, ki ga namenjamo kulturi, je zame pomemben pokazatelj vrednosti, ki jo slovenska družba pripisuje kulturi. Trenutna vrednost se bo pokazala zelo kmalu: ko bodo znova delili vladne resorje. Bo na čelo kulturnega ministrstva imenovana oseba, ki ima vizijo, s pogumom in energijo za zavzemanje (tudi finančno) za kulturo, ali nekdo, ki bo pač 'naš'? Eno najvišjih nagrad na področju književnega prevajanja podeljuje stanovsko društvo, država zanj prispeva denarni del. Nagrajencu je pred podelitvijo prijazno sporočeno, da 'kot veste, je v navadi, da za pogostitev na podelitvi poskrbi nagrajenec. O čem govori tak odnos? O skoposti in nehvaležnosti nagrajenca, ki si o tem drzne javno spregovoriti? Ali o odnosu naše družbe do kulture: priznamo ti vrhunskost, te zanjo nagradimo, tudi finančno, a od tebe pričakujemo, da bomo jedli in pili in se veselili na tvoj račun? Je tako tudi, denimo, na področju športa?”
O bralni kulturi
“Če sodimo po izposoji v knjižnicah, marsikdo bere, če pa po nakupih v slovenskih knjigarnah in ugotovitvah zadnje raziskave Knjiga in bralci, malodko. Vse to ni nič novega in v Sloveniji ne manjka ne strokovnjakov ne praktikov z znanjem, izkušnjami in dobrimi predlogi sprememb. A razmere se izboljšujejo, kolikor se, zelo počasi. Komu je v interesu ta inercija? Res samo oblasti? Ali se določenim segmentom kulture - kako bogokletna misel - še čisto dobro godi? Ali samozaposleni v kulturni, nepovezani in osredotočeni na lastno preživetje, s svojim molkom soustvarjamo status quo?”
O trgu
“Kot samozaposlena v kulturi sem nikjer drugje kot na trgu. Če si dela ne najdem sama, mi ga ne bo nihče. Kakovostno opravljeno delo ni zagotovilo za pridobitev naslednjega projekta. Moji največji naročniki so gospodarske družbe (založbe), ki brez državne podpore ne bi mogle izdajati kakovostnega leposlovja. Država mi na podlagi izkazanih vrhunskih dosežkov za pet let plačuje prispevke, obenem je moj status zaradi evropske zakonodaje izenačen s statusom podjetij, kljub temu pa me država omejuje, koliko lahko zaslužim, zapleteno, ne? Bralci in kupci so naš trg. Trg, ki ga je treba vzgajati, naj se sliši se tako pokroviteljsko, saj je premajhen, da bi samo od njega živeli (po)ustvarjalci kakovostne literature.”