Brez jezika ni naroda, brez podobe ni civilizacije
Člani Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) so na torkovi skupščini za novega predsednika izvolili akademskega slikarja Aleša Sedmaka. Predsednik umetniškega sveta je postal Lucijan Bratuš. Sedmak je nasledil Petra Verdnika, ki je zvezo vodil zadnjih šest let.
LJUBLJANA> “Če velja, da brez jezika ni naroda, velja tudi, da brez podobe ni civilizacije. Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) je strokovno združenje profesionalnih likovnih ustvarjalcev. Delovanje zveze zajema celotno območje skupnega slovenskega kulturnega prostora. Ena od pomembnejših nalog novega vodstva ZDSLU je, da si v dogovoru z ministrstvom za kulturo ustvarimo pravni status, kot enega od treh temeljnih stebrov slovenske ustvarjalne produkcije, saj brez tega ni mogoče uresničevati osnovnih nalog in ciljev, zapisanih v statutu zveze,” je po izvolitvi povedal novi predsednik ZDSLU Aleš Sedmak iz Kopra.
Akademski slikar Lucijan Bratuš, prav tako Primorec, doma iz Vipave, a že vrsto let dela in ustvarja v Ljubljani, je že skoraj desetletje član umetniškega sveta ZDSLU, da so mu naloge tega organa dobro poznane, pa tudi problemi, s katerimi se svet in likovni ustvarjalci srečujejo. “V teh kriznih časih si bomo zlasti prizadevali za vzdrževanje kakovostne ravni v likovni umetnosti in članom nudili vso pomoč, ki jo lahko. Je pa v teh časih zelo težko. Likovni trg namreč ne deluje.”
To so predvsem cehovski, a hkrati večni problemi, opozarja Sedmak, kot so normalne razmere za delo, status likovnega ustvarjalca, ateljeji ter davčna in pokojninska politika, promocija likovne kulture, sodelovanje z domačimi in tujimi kulturnimi organizacijami …
“Eden od problemov, ki se mu bom posebej posvetil, je trg likovnih del, ki se v vsem času novejše slovenske zgodovine ni uspel razviti. Likovni ustvarjalec je med akademijo, ki usposablja za poklic likovnega ustvarjalca, in galerijo, ki predstavlja trg likovnega dela (tu so tudi založbe in organizacije, ki objavljajo likovna dela), nezaščiten in v izrazito podrejenem položaju. V današnjem času je ta odvisnost zaostrena bolj kot kdaj koli prej,” je še povedal Sedmak.
Njegova prva naloga bo tako zbrati podatke o likovni produkcij članov, v kakšnih razmerah ustvarjajo, o številu razstav in akcij, stroških, prodaji in prihodkih … Ugotoviti bo torej treba, v kakšnem stanju je slovenska likovna produkcija in v kakšnih razmerah ta nastaja, kar je nujnost, če naj bi sedanje razmere izboljšali.
Aleš Sedmak se je rodil leta 1952 v Postojni. Leta 1972 je maturiral na šoli za oblikovanje v Ljubljani in leta 1980 diplomiral na ljubljanski likovni akademiji pri prof. Andreju Jemcu. V času študija je bil ustanovitelj in vodja delavnice SOG (od leta 1975 do 1978) pri študentskem društvu FORUM. Od leta 1983 ima status svobodnega likovnega umetnika.
Vrsto let se je ukvarjal s slikarstvom in grafiko, ob tem pa deloval kot likovni pedagog. Leta 1987 je bil soustanovitelj galerije Insula v Izoli. Poleg uspešnega organiziranja številnih likovnih seminarjev in tečajev, pri katerih so sodelovali priznani akademski predavatelji, se je vse bolj posvečal ilustraciji. Do konca leta 2006 je z njegovimi ilustracijami izšlo več kot 100 knjig s področja poljudnoznanstvene literature in učbenikov.
Kot mentor za ilustracijo sodeluje z likovno akademijo v Ljubljani. Je vodja projekta Kaverljag, ki poteka od leta 1998 v njegovem ateljeju. To so delavnice za študente likovnih akademij, kjer se ukvarjajo predvsem z znanstveno ilustracijo. Poleg ljubljanske sodelujejo tudi evropske akademije, ki so vključene v program CEEPUS (Central European Exchanging Programme for University Studies).
MS