Brez laži in brez utvar, to je bistvo starševstva
Tomaž Štular je Bordo. Na radijske valove je s plošče Medzvezdje izstrelil več angažiranih skladb, med zadnjimi tudi priredbo Radioheadove I Promise (Obljubim). Nekdanji motor kranjskih The Tide je uglasbeno skrb za prihodnost človečnosti in hkrati veliko vero v ljudi te dni izdal tudi na eplošči Izštekani.
KRANJ >Umetniško ime je Tomaž Štular našel v barvi, ki najbolj asociira na njegov žametni vokal, vsebina pa ni vselej mehka in božajoča. “Zgodil se je najbolj logičen življenjski premik - to so spremembe,“ se v smehu pojasni nastanek Bordo. “Že dlje sem se spogledoval z željo, da bi začel ustvarjati v slovenščini, ampak z The Tide se za to nismo nikoli odločili. Naravna pot benda je bila, da je bil dovolj zrel za 'samopočitek'. Želel sem se vrniti k povsem prvinski stvari, ki naj bi jo glasbenik počel ... brez koncertov, menedžmentov, odnosov z javnostmi, promocij ...”
K ustvarjanju torej?Tomaž Štular
kantavtor
“Marsikdo mi je rekel, da bo zelo težko. A če si tako naravnan, da razpreš svoja jadra in greš s tem zanosom naprej, je vse mogoče.”
“K ustvarjanju.”
Prva skladba v slovenščini Odplešiva je izšla že pred tremi leti in pol. Plošča, ki je izšla lani, je tako sproti nastajala iz pesmi v pesem. V primerjavi z The Tide ste veliko bolj neposredni v izpovedih, nagovarjanju. Ne le zaradi slovenščine, ki seže globlje v poslušalca, tudi ali predvsem zaradi tem, ki so vse prej kot hermetično obdelane.“Res je drugače. Pisanje v slovenščini je zame precej zahtevnejši proces. Besede morajo tudi v meni zaživeti, preden gredo na papir, sicer nima smisla. Seveda nimam rad, da se vse pove na prvo žogo, vseeno morajo biti močne besede, močni stavki, ki določeno skupino ljudi navdihnejo oziroma dobijo globlji pomen. Glasba, glas sam vse to še ojačata, da deluje kot spodbujevalnik čustev. In danes k temu stremim - z glasbo vzpodbuditi čustva.”
Zdi se, da zelo verjamete v moč glasbe.“Seveda!”
Pa v moč uglasbene besede!“To se je prvič zgodilo pri Obljubim. Takrat sem začutil, kako zelo globoko lahko seže v ljudi in kako veliko jim lahko pomeni. Pesem je posvečena sinu in vsem otrokom. V njej je smisel starševstva. Brez laži in brez utvar. To mi je ena najlepših misli. Kajti današnji sistem otrokom počne ravno nasprotno. Vedno se kaj prikriva, laže ... Biti popolnoma iskren je težko, ker je lahko obenem tudi zelo kruto do otroka. A po drugi strani se zdi, da otroci marsikaj hitreje dojamejo in na stvari pogledajo drugače, kot jih vidimo odrasli.”
V tem slogu je zasnovana tudi plošča Medzvezdje. Svet - brez laži in utvar. Že v prvi, Odplešiva, ste spregovorili o sprejemanju drugačnosti, v Predaleč za nas o odnosu do vsega tujega, v Zakaj o družbeni pasivnosti, v Osamljen in bos o zmotnem občutku osamljenosti in o nesluteni medsebojni povezanosti ...“Odplešiva je prva pesem, ki sem jo napisal v slovenščini. In zanimivo mi je, ker je tudi drugače mislečim, ki imajo recimo težave s sprejemanjem istospolnih zvez, in imajo sami notranje boje, menda blazno všeč. Le ena beseda v tekstu spremeni odnos do te pesmi. Mi je kak dober znanec, ki očitno ima tovrstne težave, že rekel: Ej, Tomaž, fuck off! Ker mu je bila všeč pesem. Ena beseda mu je vse obrnila na glavo. Najbrž se je počutil ... izdanega.”
“Radioheadov ne poznam zelo dobro. Jih ves čas spremljam, a nimam doma plošč. I Promise je ena tistih skladb, ki jih niso vključili na znameniti album OK Computer. Kasneje so izdali single, ki so ga zavrteli na Valu 202 in mi je bil blazno lep. Sem kar zraven začel peti: 'Obljubim ...' Pomislil sem: Bemti, prvič je slovenska beseda premagala angleške! (smeh) Tako lepa, tako močna beseda, pa jo vsi poznamo. V primerjavi z 'I promise' ima obljubim več mehkobe, v njej je beseda ljubiti. To je bila prva pesem, ki sem jo napisal zvečer v petnajstih minutah. Običajno ta proces pri meni kar traja ...”
“Marsikdo mi je rekel, da bo zelo težko. A če si tako naravnan, da razpreš svoja jadra in greš s tem zanosom, s pozitivnimi mislimi naprej, je vse mogoče. Odrekel sem se avtorskim pravicam, konec koncev, kot sem že velikokrat dejal, je ta pesem narejena za vesolje in ne za avtorske pravice.”
“Ja, ne vem, zakaj je tako. Ali si ne upajo, ne drznejo. Najteže je biti kritičen v pesmih. In sebe v tem pogledu imam za svobodnjaka, ker nimam nobene pogodbe s kakršnokoli založbo, ker to ni moj primarni posel, zato je glasba lahko najbolj čista. Seveda me zanima odziv na pesem, ne pa posebej odziv, denimo, glasbenih urednikov, ker bi sicer moral ustvarjati radiem prijazne komade, ki bi se množično vrteli. Tako početje ni moj cilj.”
A vaša glasba je zelo spevna, vse skladbe so prišle na radijske postaje, hitro zasvojijo. Marsikoga ste presenetili, ko ste po aprilskem koncertu v Ortu dejali, da je bil to vaš zadnji nastop.“Pri nas je res malokateri prostor tak, da bi si želel tam igrati. Ne ljubi se mi klicariti po klubih, slabo plačevati spremljevalne glasbene kolege ... Razmišljam, kako glasbo spraviti v prvinski, gol način, brez olepšav. S kantavtorstvom se ves čas spogledujem, a želim si ga brez dodanih vrednosti, brez inštrumentov, spraviti ga v tako miren kontekst, da bi zvočno v tem mirnem okolju prišla glasba še bolj do izraza. Odkril sem nekaj takih placev, kupil sem si ukulelo, ki te kot inštrument odpelje čisto drugam, v slogu skupine Beirut ... zelo lepo zveni slovenščina. Res.”
