Brez medsebojne harmonije pesem ne more doneti

KOŠANA> V Košanski dolini je zborovsko petje doma že več kot stoletje. Za mnoge je to družinska tradicija, zato pravzaprav ne čudi, danes tam pod okriljem Kulturnega društva ob Mešanem pevskem zboru Košana delujeta še moški in cerkveni pevski zbor. Kot pravi predsednik zbora Jani Frank, ki si odgovornost deli z Katjo Morel, je bogata pevska preteklost je za Košansko dolino dediščina, s katero ravnajo spoštljivo in odgovorno. Trideset pevcev in pevk (najmlajše med njimi so devetošolke), po poti s pesmijo vodi Barbara Dolgan.

>Pojemo, ker …

“ ... ljubimo glasbo, uživamo v njej, za nekatere pa je to tudi družinska tradicija. Pojemo iz veselja, zaradi dobre družbe, ker se radi zabavamo in ker nas to nenazadnje tudi sprosti.”

> Katere pesmi so na vašem repertoarju?

“V našem programu najdete tako domoljubne kot tudi umetne in ljudske pesmi pa tudi kakšen song iz muzikala, slovensko popevke in črnsko duhovno. V sodelovanju s Tamburaško skupino Vremščica, ki tako kot mi tudi deluje v okviru Kulturnega društva Košana, smo se naučili tudi dve dalmatinski. Kaj bomo prepevali, izbira predvsem zborovodkinja, pri tem pa upošteva zasedbo, naše sposobnosti pa tudi želje in ambicije. Najraje prepevamo o naravi, vinu ter domovini.”

> Kje največkrat pojete?

“Največkrat zagotovo pod tušem, v javnosti pa predvsem na kulturnih prireditvah, na raznih revijah, nikoli ne izpustimo revije Primorska poje in Regijskega srečanja pevskih zborov.”

> Kam ste doslej najdlje ponesli svojo pesem?

“V zadnjih letih precej sodelujemo s slovenskimi pevskimi zbori, ki delujejo izven meja Slovenije. Lani smo tako okrepili sodelovanje s Kulturnim društvom iz Škednja v sosednji Italiji, kjer smo pripravili skupni koncert, januarja letos pa smo se predstavili Slovencem v Avstriji. Obiskali smo Šentjanž in z njimi ustvarili zelo prijateljsko vez.”

> Za dobro kondicijo zbora je najpomembnejše ...

“ ... predano in resno delo in redno obiskovanje vaj. Prav toliko kot našteto pa v življenju zbora šteje dobro vzdušje in posledično prijetno počutje. Brez medsebojne harmonije namreč pesem ne more doneti.”

> Obstaja kakšna pesem, ki ima za vaš zbor poseben pomen?

“Naša neuradna himna je skladba Pevec avtorja Antona Foesterja, pesem, ki ima za nas poseben pomen pa je Rož, Podjuna, Zila. Ta je bila namreč prva, ki jo je naš zbor zapel, zato ji rečemo tudi ustanovna pesem. Anekdota pa je povezana z Gallusovo skladbo Resonet in laudibus. Del njenega besedila se glasi “sunt im pleta”. No, ker je takrat v zboru tudi pevec, ki se je pisal Cunta, smo kdaj v šali zapeli Cunt opleta. In se vsakokrat znova dodobra nasmejali.”

> Kaj je največkrat slišati na vašem avtobusu, ko se odpravljate na nastop?

“Smeh, dobro voljo, zven harmonike, udarjanje bobna. kamorkoli pridemo, pa se razlega naše vriskanje.”

> Kako negujete svoje glasove?

“Za dober glas vselej pomagajo suhe čjšpe, kapljice 31 ter kozarček vinca.”

Če bi bil vaš zbor film, kateri žanr bi gledali?

“Zagotovo komedijo z občasnimi dramatičnimi zapleti in razpleti. Vsekakor bi šlo za edinstven film, predvsem zaradi pevcev, ki so vsi po vrsti šaljivci in v tem, kar počnejo, uživajo.”

>Svet brez pesmi bi bil …

“... prazen, tih, dolgočasen in otožen. Še najbolj suhoparna stvar na svetu, državna prireditev, recimo, ne mine brez glasbe! Pesem v nas vzbudi občutke neskončnosti; je bližnjica do duše.”

MI