Brez ritma ceste
Francis Ford Coppola je predolgo kolebal z odločitvijo, komu bi zaupal režijo kultnega romana Jacka Kerouaca Na cesti. Coppola je namreč že leta 1979 odkupil filmske pravice in se šele po ogledu Motoristovega dnevnika (2004) Walterja Sallesa odločil, da je pravi mož za to prav on. Toda, ali je bil Salles res prava odločitev?
Nekaj časa je tudi Coppola razmišljal, da bi se lotil ekranizacije romana, toda ameriška kinematografija 80. let je bila že vajena vsakršnih ekscesov. V igri je bilo veliko scenarijev, med potencialnimi režiserji pa se je omenjalo tudi Jeana Luca Godarda in Gusa Van Santa, a iz tega se ni nič izcimilo. Najbolje bi bilo, če bi se filma lotil kar Kerouac, ki je leta 1957 Marlonu Brandu poslal pismo, v katerem mu je predlagal odkup filmskih pravic. Deana Moriartyja naj bi igral Brando, Sala Paradisa pa Kerouac. To bi bila popolna kombinacija. Če je roman radikalno prelomil z dotedanjimi literarnimi kodi, bi to lahko storil še v svetu ameriškega filma, ki je v 50. letih bil še zelo spodoben. Film je soj filmskih platen žal uzrl veliko prepozno.
Na cesti, On the Road, Brazilija, Francija, 2012. Režija: Walter Salles, scenarij: Jose Rivera, po romanu Na Cesti Jacka Kerouaca, igrajo: Sam Riley, Garrett Hedlund, Kristen Stewart, Tom Sturridge, Viggo Mortensen … Dolžina: 137 minut.
Walterju Sallesu je film ceste zelo domač, svetovno slavo je dosegel z Motoristovim dnevnikom, ki je polnokrvni pripadnik tega žanra, kombiniran z biografijo Ernesta Che Guevare. Zakaj mu je s Kerouacom spodletelo? Roman Na cesti je en sam neprekinjen stampedo ekscesov iz 50. let minulega stoletja, v Sallesovi ekranizaciji pa umanjka prav ta vratolomni ritem, ki poganja beatnike iz ene avanture v drugo, in to je največja pomanjkljivost filma. V Motoristovem dnevniku namreč sledimo klasični evoluciji lika, ki si s potovanjem izoblikuje svoje videnje sveta, Kerouac pa je s svojim popisovanjem “ceste” ustvaril predvsem prelom z dotedanjimi literarnimi kodi ter konformističnim življenjskim slogom.
Gonilna sila tako romana kot filma je divji eliksir življenja Dean Moriarty, ki ga je solidno odigral Garrett Hedlund. Kerouaca je malce apatično upodobil Sam Riley, ki je nase najbolj opozoril z vlogo frontmana zasedbe Joy Division Iana Curtisa v filmu NadzorAntona Corbijna. Peklensko druščino seksa, drog in jazza sestavljata še Deanova žena Marylou (bleda Kristen Stewart), Allen Ginsberg alias Carlo Marx (prepričljivo nevrotični Tom Sturridge) ter najboljši del igralske posadke Viggo Mortensen v vlogi zadetega prismuknjenca Old Bulla (William S. Borroughs), ki postreže z daleč najboljšimi prizori v filmu.
BILJANA PAVLOVIĆ
