Brezmejno kulturno uživanje v magičnosti koncertnega prizorišča
Turistično društvo Šebrelje je v petek povabilo na koncert in razstavo po ex temporu v arheološki park Divje babe. Vanj so zgrnili obiskovalci z vseh vetrov. Oba kulturna dogodka v energijsko močnem prostoru pred starodavno cerkvijo sv. Ivana in še veliko starejšem sončnem svetišču so domačini posvetili najstarejšemu glasbilu na svetu - neandertalčevi piščali.
Okrog 20 sodelujočih je na prvem ex temporu o svetu neandertalca, ki ga je spodbudila domačinka Maruša Tušar, pred cerkvijo sv. Ivana razstavilo nekajkrat toliko v jami Divje babe navdahnjenih slik.
Foto: Saša DragošŠEBRELJE > Ambasador neandertalčeve piščali, mojster množice glasbil Boštjan Gombač, in vsestranska glasbenica Tinkara Kovač sta bila magnet za petkov obisk koncerta v arheološkem parku Divje babe. Istoimensko staro kameno arheološko najdišče je bilo tudi tema ex tempora, ki so ga zaključili z razstavo pred cerkvijo sv. Ivana pred koncertom. Množičnemu obisku obeh kulturnih dogodkov ljudi z vseh koncev Slovenije sta botrovala tudi vse večje zavedanje pomena najstarejšega glasbila na svetu, njegovega najdišča in energetsko močnega parka, davnega staroverskega središča.
Po 30. obletnici najdbe piščali končno več obiska
“Lani, ob 30. obletnici najdbe neandertalčeve piščali, končno priznanega najstarejšega glasbila na svetu, se je njej in najdišču v čast odvila množica dogodkov. Zato smo se ji domačini posvetili letos. Čutila sem se dolžno spodbuditi ex-tempore na temo najdišča. Nocoj predstavljamo odlična dela dela 20 udeležencev,” je povedala domačinka, arhitektka Maruša Tušar.
Ex tempore so izpeljali v sodelovanju z društvom tolminskih likovnih ustvarjalcev in udeležence že konec maja po navdih odpeljali v digitalizirano jamo Divje babe. Ljubiteljski slikarji od Kopra do Kobarida so v različnih tehnikah ustvarili slikarske pripovedi o neandertalcih. Na slikah izstopa piščal. Ta je po utemeljitvi znanstvenikov, da je luknje v medvedovo stegnenico izvrtal človek, in glasbenika Ljubena Dimkaroskega (1952 - 2016) končno kot najstarejše glasbilo na svetu nadomestila dotlej najstarejše priznane, okrog 30 tisoč let stare v Nemčiji najdene piščali iz ptičjih kosti.
Medtem ko so v Narodnem muzeju v Ljubljani že dolgo poročali, da si originalno piščal ogleda veliko ljudi, pretežno tujcev, se je zdelo, da se v Sloveniji pomena najdišča najstarejšega svetovnega glasbila ne zavedamo. Po lanski množici glasbenih dogodkov in imenitni razstavi Narodnega muzeja o piščali in 60.000 letih glasbe, se to spreminja. Obisk v skrbno varovanem parku in najdišču, od decembra končno državnem spomeniku, ne more biti množičen, a je bil doslej pretirano skromen. “Letos smo do junija zabeležili toliko obiskovalcev kot prej vse leto. Pričakujemo jih še več, ko bo občina Cerkno uredila cesto in predvsem parkirišča. Slednja je z lastniki že dogovorjena,” je povedal skrbnik parka Evgen Mlakar.
Narodna in avtorska glasba s piščaljo, flavto in kitaro
Ko je sonce zašlo, je pod cerkvijo, starodavnim svetiščem sonca, zazvenela Impresija in nežno objela magičnost koncertnega prizorišča. V nadaljevanju sta Boštjan Gombač, z množico zvočil in repliko neandertalčeve piščali, in Tinkara Kovač s petjem in flavto množico navdušila z izborom skladb iz slovenske narodne zakladnice in avtorskimi Kovačeve. S petjem in kitaro ju je pospremila mlada glasbenica Julija Fajhtinger za popolno uživanje publike.
Gombač, ki je kot ambasador piščali doslej ob množici koncertnih promocij v igranje na piščal uvedel vrsto mladih glasbenikov, je reden gost tudi v arheološkem parku. Kovač, ki ob petju igra na mlajšo “sestro” piščali, je v njem nastopila tretjič. Prizorišče dobesedno vpije po glasbenem dogajanju. “Gre za eno energetsko najmočnejših prizorišč v Sloveniji. Tudi zato in seveda zaradi pomena najdišča ter piščali bi šlo z glasbenimi in sorodnimi dogodki v parku nadaljevati,” je soglašal Gombač. Ker je organizacija za vaščane Šebrelj, ki so tokrat pogostili kar vse obiskovalce, velik zalogaj, si zaslužijo širšo organizacijsko pomoč.
Morda bo pristopila idrijska Založba Bogataj, ki spodbuja skladatelje k pisanju nove, avtorske glasbe za piščal. Na kresno noč jo je prav tu že igral idrijski glasbenik Miro Božič. Sočasno je založba predstavila roman raziskovalke in pisateljice dr. Eve Premk Bogataj, Maestro in Tidldibab, o glasbenemu utemeljitelju piščali Dimkaroskemu. Kdor jo je prebral, pomen piščali pozna in ve, da si ljudje v spominu nanjo in misleče neandertalce v energijsko posebnem parku zaslužijo nabiranje novih moči ob kulturnem dogajanju.