Briški Nonetovci so se napohajali

Nonet Brda je v povabilu na jubilejni koncert javnosti naznanil, da praznujejo 40. obletnico delovanja in le še osnovne podatke o dogodku. Pevci so svojo prehojeno pot potem opisovali v posnetkih, predvajanih med posameznimi sklopi pevskega programa na velikem zaslonu za odrom. Nič ni kazalo, da pripravljajo kaj posebnega. Proti koncu posnetka (največ sta imela povedati pevca Edvin Mavrič in Oton Zuljan, besedo pa so dobili vsi po vrsti) kot da so poslušalcem začeli dopovedovati, da je bilo v 40 letih vsega res veliko - ob vsem lepem tudi odpovedovanj, truda in odgovornosti včasih kar preveč ... dokler ni nekdo zinil, da je zdaj pač prišel konec.

Petje jih je navdušilo že kot osnovnošolce, peli so v šolskem mladinskem zboru, ki ga je vodil učitelj Janez Slivnik. Srednja šola, študij, vojska in še kakšne obveznosti so jih potem raztepli vsaksebi. Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja so se začutili dovolj zrele, da se nečesa spet lotijo. "Na prvem mestu je bila pripadnost prijateljstvu, druženju," je bila največkrat poudarjana misel nonetovcev. Poiskali so svojega nekdanjega učitelja Janeza Slivnika in šele po dveh letih učenja prvič stopili na oder. "Nismo načrtovali, ali bomo oktet, naš vzornik je bil namreč Briški oktet, ali kakšna drugačna glasbena skupina. Na koncu je naneslo tako, da se nas je zbralo za nonet," pripoveduje Edvin Mavrič. "Pravzaprav smo nastali kot prijatelji," dodaja Oton Zuljan.

Nonet Brda je na gradu Dobrovo obeležil jubilejno 40. obletnico ustvarjanja.

Foto: Andrej Colja

Za njimi je približno tisoč nastopov

Nadaljevali so tako, kot si v začetku niso zamišljali. Dokaj hitro so se uveljavljali. Ko se je profesor Slivnik poslovil od Brd (vrnil se je domov na Gorenjsko), je vodenje noneta za čas nekaj let prevzela Irena Zuljan. Leta 1991 pa se je nonetu kot umetniški vodja pridružil Radovan Kokošar, glasbenik, glasbeni pedagog, skladatelj ... Začelo se je neko novo obdobje Noneta Brda, ki se je loteval tudi manj slišanih pesmi, številnih priredb svojega dirigenta in tudi skladb, ki jih je napisal posebej zanj. Nonetovci so potovali po Sloveniji, državah nekdanje Jugoslavije in Evropi. Posebej nepozabno jim je ostalo gostovanje po Angliji, kjer so v petih dneh odpeli sedem koncertov in v polnih dvoranah doživljali odzive, kakršnih si niso mogli predstavljati. Vedno so peli le v slovenščini, ocenjujejo, da so v 40 letih imeli približno tisoč nastopov. Po preranem slovesu od Radovana Kokošarja (umrl je leta 2019), je pevce nekaj časa vodil Alaksander Sluga, zadnja leta pa z njimi dela Martina Kocina. V pevskem sestavu je prišlo le do nekaj občasnih sprememb, na slavnostnem koncertu so bili vsi, zato pravzaprav kar desetrica.

Nonet si je za prizorišče jubilejnega dogodka izbral grad Dobrovo z razlogom, tudi v spomin na svojo 20. obletnico, ko se je tja zgrnila množica, kakršne dotlej pevci niso pomnili. Tokrat ni bilo nič drugače, grajskega dvorišča je bilo komajda dovolj. V ves program so nonetovci s pesmijo in z besedo vpletali spomin na Radovana Kokošarja. Za to priložnost so izdali knjigo s 45 za Nonet Brda napisanimi in prirejenimi skladbami. Poklonili so jo Kokošarjevi vdovi Martini in sinu Ivanu. Sin je na kitari spremljal pevce in Martino Kocina kot solistko v krstni izvedbi pred kratkim odkrite Kokošarjeve skladbe Mavrica. Vodja območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Sabina Volk Simčič, je nonetu izročila srebrno jubilejno priznanje sklada, pevcem pa častne Gallusove značke za 40 let petja. Klet Brda je pripravila posebno polnitev vina iz grozdja devetih briških sort, ostali briški vinarji pa razkošno pokušino. Župan Franc Mužič je nonetu izročil spominsko darilo občine in jim v svojem slogu ukinitev "nekako prepovedal". •