Brkinska duša na platnu

ILIRSKA BISTRICA > Odprtje razstave Vinke Zakrajšek so pospremili stanovalci te velike ustanove, o njeni slikarski poti pa je uvodoma spregovorila Katja Prosen Boštjančič, strokovna delavka doma: “Vinka se je prvič predstavila v Ilirski Bistrici že leta 1977, skupaj z drugimi domačimi slikarji in z brkinskimi motivi. Sodelovala pa je tudi na razstavah v drugih krajih. Zadnji dve samostojni razstavi pa je imela 1997 in 2010.”

Gostjo je z nekaj spodbudnimi mislimi pozdravila tudi direktorica doma Miranda Vrh, ki je poudarila pomen volje in vztrajnosti pri vsakem opravilu, tudi pri umetniškem ustvarjanju. Vinka Zakrajšek je samorastniška slikarka, ki je začela slikati že v otroških letih. Potem pa je začela bolj zares in ostala zvesta tehniki olja na platnu. Njeni motivi pa so bili vedno Brkini, narava, in pozabljene podobe brkinskih domačij, ki jih je videti le na orumenelih fotografijah in njenih oljih.

“Moje slike z brkinskimi motivi so romale po vsem svetu, kjer živijo Brkinci. Več kot 200 slik je šlo z našimi rojaki v Argentino, Avstralijo, Ameriko in po evropskih državah,” je povedala slikarka, ki se v domu predstavlja z nekaj slikami iz prejšnjih let ustvarjanja in z nekaj motivi brkinske pokrajine iz novejšega časa. V oko pade med drugim upodobitev brkinske črne kuhinje z ognjiščem, ki je prava redkost sodobnih Brkinov.

Že pred leti je, kot je dejala, poskusila s slikanjem na usločena platna, s katerimi je želela upodobiti tretjo dimenzijo. “Dobila sem zamisel, da bi naravo na ta način prikazala bolj celovito in na prvi takšni sliki sem upodobila Nanos. Začetek je bil težak, potem pa je steklo.” Na odprtju je bila tudi Darinka Žbogar, upokojena direktorica ilirskobistriške knjižnice Makse Samsa, ki je pripravila njeno prvo razstavo.

Žbogarjeva je organizirala tudi razstavo brkinskih motivov v Narodni in študijski knjižnici v Trstu. “Doslej sem imela že 30 samostojnih in skupinskih razstav, a ob tisti v Trstu, kjer je bilo veliko obiskovalcev, sem imela veliko tremo. Strah me je bilo, kaj bodo rekli Tržačani,” pove Vinka. Ob tem pa meni, da je v vaškem okolju težje ustvarjati, a če si vztrajen, te ljudje upoštevajo in cenijo tvoje delo.

Pred leti se je lotila upodabljanja znamenitega brkinskega bakrenega kotla za kuhanje slivovca. Slikala ga je na steklenice in te so romale povsod, kjer živijo Brkinci. Nasploh je kotel njen pogosto upodobljen brkinski motiv. Po spominu in pripovedovanju je upodobila tudi pradeda Matevža, vaškega kovača. Sicer pa so portreti in tihožitja le občasni motivi. Njena razstava v Domu starejših občanov je nadaljevanje njenih samostojnih in skupinskih razstav v drugih krajih. Sodelovala je tudi na nekoč znanem Ex tempore Prem in še bi lahko naštevali.

TOMO ŠAJN