Cankar s tisto črno kitaro
Letošnji prednovoletni niz koncertov Vlada Kreslina v Cankarjevem domu bo dvojno jubilejni: muzikant ga bo izpeljal že dvajsetič zapored, sklepni nastop pa bo petdeseti tamkaj.
LJUBLJANA> Na odru Gallusove dvorane bodo Vlada Kreslina 12., 13. in 14. decembra spremljali tako prekmurska Beltinška banda in rokerski Mali bogovi kakor gostje: Britanec Allan Taylor, Nizozemec Hans Theessink, Hrvat Dražen Turina - Šajeta in pevka zamejske zasedbe Zuf de Žur Gabriella Gabrielli, medtem ko je hollywoodsko zasedeni Rade Šerbedžija odpovedal prihod.
Ob slavljenju dvojnega jubileja je Kreslin izdal koncertni album, ki ga bodo prejeli obiskovalci letošnjih nastopov. Na njem je objavljen izbor pesmi, na odru Cankarjevega doma oživljenih v letih 1994-2010. Na kraju zločina bo o minulih dveh desetletjih glasbenega rajanja nemo spregovorila še fotografska razstava, pri založbi Kreslin pa je izšla razkošna, dopolnjena izdaja Pesmarice. V zajetni knjigi, ki je naprodaj po zmernih 25 evrov minus en cent, so objavljeni kitarski akordi, notne transkripcije in besedila pesmi, fotografije s koncertov in prgišče tako Kreslinovih izjav o tem in onem kakor pohvalnih mnenj o njegovi ustvarjalnosti. Pesnik in profesor angleškega jezika iz Teksasa Michael Sofranko je denimo zapisal: “Kreslinova Namesto koga roža cveti je lirično doživetje lepote in hrepenenja. Njegove ganljive in nepozabne pesmi nas opominjajo, da smo vsi pregnanci, mozaik drobcev, ki hrepenijo po povezovanju. Kreslinovo delo, pozorna, tiha mešanica političnega in osebnega, kliče duhove vseh davno izginulih in nas spominja, kako močno njihove podobe obvladujejo naš spomin in našo zgodovino.”
S Kreslinom na kratko
> Ali je bil nastop v Cankarjevem domu kakšno leto pod vprašajem, zaradi česarkoli: vaše zdolgočasenosti, nezanimanja Cankarjevega doma ali občinstva …?
“Ne.”
> Naslov letošnjega, jubilejnega niza je Tista črna kitara, izposojen po debela tri desetletja stari klasiki, ki ste jo podpisali s svojim takisto dolgoletnim kitaristom Mirom Tomassinijem? Ali to pesem torej prepoznavate kot svojo prvo, temeljno? Mimogrede, kako se spominjate njenega nastanka?
“Tista črna kitara pomeni morda največ tega, kar predstavljamo vsa ta leta na odru Gallusove dvorane. Tudi mojega očeta, ki bo tudi letos zapel svoj ruski komad. Je ena redkih pesmi, ki je nastala tako, da sem Tomassiniju dal besedilo, nakar je on napisal muziko. Običajno namreč on meni najprej da glasbeno idejo. Dal sem mu besedilo in cigansko lestvico, on pa je odšel na morje. Jeseni sva jo imela.”
> Kakšne križe in težave vam po dveh desetletjih povzroča sestavljanje koncertnega repertoarja?
“To je pa res križ in prava muka. Podobno kot izbira fotografij za razstavo, ki bo postavljena v Cankarju.”
> Kako se kaj ujameta vaša ljubezen do lastnih skladb in okus občinstva?
“Kakšne pesmi se seveda bolj obnesejo v manjši, intimnejši dvorani. Sicer pa nikdar nismo delali glasbe, ki nam ne bi bila všeč, tako da brez težav lahko zasviramo karkoli.”
> Na odru Cankarjevega doma se je doslej zvrstilo tudi lepo število krasnih glasbenih gostov - koga ob dosedanjih bi še radi videl ob sebi, ne glede na to, ali je dosegljiv(a) ali ne?
“Ha ha, morda harmonikaša iz Vranja, s katerim sva igrala v Domu JLA v Banjaluki leta 1980.”
ANDRAŽ GOMBAČ
