Cankarjeva nagrada Nini Dragičević za hibridno zbirko Nemogoče
Cankarjevo nagrado za najboljše izvirno literarno delo minulega leta so nocoj v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili Nini Dragičević za hibridno zbirko Nemogoče. Avtorica s knjigo vzpostavi izrazito relevanten in aktualen premislek o sistematičnem izbrisu skladateljic iz kolektivnega spomina, piše v utemeljitvi. Nagrada je vredna 7000 evrov.
Nina Dragičević
Foto: StaLJUBLJANA > Kot še piše v utemeljitvi nagrade, Dragičević ne ostaja zgolj pri reviziji zgodovinopisnih vrzeli, temveč z natančno dokumentarističnostjo, hkrati pa nenavadno in avtorsko prepoznavno esejistično metodo razkriva mehanizme, ki so to odsotnost proizvedli kot ideološki konstrukt, je menila žirija.
Avtorica s prepričljivo avtorsko kombinacijo eseja, pripovedi, arhivskega gradiva in poetičnih intervencij razpira prostor, kjer odsotnost postane dokaz prisotnosti. Njena analiza po besedah žirije ne temelji na enostavni rehabilitaciji prezrtih imen, temveč vključuje radikalni razmislek o pogojih umetniške kanonizacije. S tem presega raven literarnega ali muzikološkega prispevka in se umešča v širši diskurz o kulturnem kapitalu, družbeni produkciji vednosti ter razmerjih moči, ki določajo, kdo sme vstopiti v zgodovino.
Posebna vrednost knjige je v vztrajnem razkrivanju paradoksa, da so skladateljice ves čas prisotne, izvajane, celo priznane, hkrati pa so bile izrinjene na sam rob kulturne semiosfere. Dragičević pokaže, da to odrivanje na skorajda nevidni rob ni naključno, ampak je del dolgotrajnega delovanja mizoginih struktur, ki so ženskam sistematično onemogočale dostop do kulturnega kapitala.
Nemogoče je zato, kot so še utemeljili, pomembna knjiga, ki na novo vzpostavlja zgodovino. Odlikujeta jo kritična ostrina in hibridna forma, ki širita meje literature in teorije, s tem pa odpirata dragocen prostor za premislek o tem, kako nastajajo in se vzdržujejo kulturni kanoni in kdo je iz njih izbrisan. S tem bistveno prispeva k razumevanju slovenske umetnosti in družbe.