Čar zadnje poteze

SOLKAN>Miloš Đorđević je galerijo Tir našel na Artservisu - spletnem servisu za sodobno umetnost, kjer je objavila razpis za nove razstavne projekte in sodelovanje je tako steklo. Deset avtorjev, katerih dela vidimo v galeriji Tir, niso niti generacijsko niti vsebinsko povezani. Izbrani so bili, ker so tako ali drugače predstavljali grafično ustvarjalnost v devetdesetih. Nekateri so bili med prepoznavnimi imeni, drugi šele na začetku umetniške poti, vse pa nekako povezuje beograjska fakulteta za likovno umetnost.

Njihova dela je pod drobnogled vzela likovna kritičarka Olivera Vukotić in zapisala, da Zoran Banović, Nikola Velicki, Ljubomir Vučinić, Miloš Đorđević, Milan Krajnović, Jelena Karišik, Bojan Otašević, Mihailo Stanisavac, Marko Stojković in Danja Tekić cenijo in spoštujejo grafično umetnost, ki je v veliki meri odvisna od matrice in orodja, nujnih za uresničitev zamisli. “Umetnikovo znanje in spretnost sta samoumevna, delu pa dajejo poseben čar njegove zadnje poteze, čiščenje površine matrice z dlanjo, brisanje skoraj nevidnih delcev. Odtisi, ki jih ti avtorji ustvarjajo z uporabo tradicionalnih tehnik, dobijo zelo moderen izraz.” Vukotićeva še doda, da umetniki prepoznavajo prednosti ročnega odtisa in da nihče od njih ni padel v past digitalne izvedbe. Njihova inovativnost se kaže tudi v preseganju težav, kot so omejitev standardnega formata za ročne stiskalnice, in sicer z ustvarjanjem poliptihov.

Njihov likovni jezik osebnih poetik se giblje od ekspresivnega do minimalističnega izraza ter od bogatih struktur do linearnih mrež in geometričnih prodorov v prostor. Naslov razstave Tretja edicija pa naj bi gledalcu veleval, naj se zaveda dveh temeljnih pristopov, ki se sublimirata v pričujoči srbski grafiki; to sta tradicionalni in inovativni. Tradicionalni naj bi grafiki dajal svoje zgodovinsko dostojanstvo, sodobno znanje vizualnega pa naj bi govorilo v prid odprtosti do globalnih umetniških tokov.

KLAVDIJA FIGELJ