Čas se ustavi in postane podoba
V Bežigrajski galeriji II se še do konca meseca razpira pogled v ustvarjalnost letošnje dobitnice Prešernove nagrade za življenjsko delo, slikarke Metke Krašovec.
LJUBLJANA > Pregledna razstava slik in risb Metke Krašovec si naslov sposoja pri njenem delu Potovanja, ki je nastalo leta 1968, gledalca pa prek umetničinih del - od cikla Prisotnosti z začetka devetdesetih let prek slike Labirint, ki prav tako sodi v njeno klasično oziroma sanjsko obdobje, skozi serijo risb iz obdobja od 2010 do 2016 ter nekaterih manj znanih del - popelje vse do lanskega leta.
“Svet je vse, kar vidimo v podobah njegovega resničnega videza. V svoji stvaritvi in na videz neskončnem bivanju je skrajno natančen, vizualno lep in estetski, če vanj ne poseže želja po oskrunitvi in uničenju,” v uvodu v katalog, ki spremlja razstavo, zapiše Miloš Bašin. In doda, da Metka Krašovec v svojih umetninah ustvarja nove likovne svetove iz svojih mnogih potovanj, ki so miselno in vizualno brezkončna: “Upodobitve iz njenih trenutnih videnj v času ustvarjanja ohranjajo njeno željo po vsem lepem in hkrati vztrajajo v stalnem iskanju novega in samo njenega vedenja o bivanju narave same.”
Bašin meni, da je Metka Krašovec vselej ustvarjala likovne podobe, ki so umeščene v določen čas ali točno določeno okolje: “Spomini in dogodki iz njenega življenja se vrstijo v in na njih kot kadri likovnih filmov in kot spominski dokumenti vsega, kar je doživela na potovanjih tu in drugod. V njenih delih je vedno prisotna hipnost, zaustavljen trenutek. V teh podobah svet ljudi postaja čuten in upočasnjen. Čas se zaustavlja. In postaja podoba, kjer je svet, v katerem bivamo, samo njegova resnica.”
Stvaritve Metke Krašovec vidi in doživlja kot neskončno estetske upodobitve umetničinega doživljanja: “V njih se nahajamo kot gledalci in opazovalci njenega erosa. Obzorja in obnebja novih pokrajin obvladujejo njeno videnje vsega, kar doživlja. V njih je vedno prisotna pretanjena svetloba. To je svetloba, ki umirja naše bivanje in pogled nanj. Je svetloba, ki sveti v nas pozno popoldan ali proti večeru. Takrat naš svet začenja s počitkom. Navideznim. Odvisno, kje na tem svetu smo, na planetu Zemlja ali kje doma. Tam je svet drugje. Morda v vesolju naših videnj, želja in naših pogledov v novo življenje. Prav to nam vedno uprizarja v svojih risbah in slikah Metka Krašovec.”
MI
