Castra je prerasla v festival
Akvarel v zadnjih letih tudi v Sloveniji doživlja vse večji razcvet. Pred dvema letoma je Društvo likovnih umetnikov severne Primorske v Ajdovščini pripravilo prvi mednarodni bienale akvarela Castra, ki je bil tako odmeven, da so lani organizirali Mini Castro. Idejo so še nadgradili, in tako je minulo soboto v Ajdovščini in Vipavskem Križu zaživel festival akvarela.
AJDOVŠČINA, VIPAVSKI KRIŽ > “Akvarel je ena najstarejših, najbolj finih, najzahtevnejših in, lahko bi rekli, izrazito poetičnih slikarskih tehnik. Čeprav je enakovreden drugim likovnim zvrstem, je bil v preteklosti po krivici zapostavljen. Primeren je zlasti za študije, skice, za beleženje vtisov in za intimno slikarstvo. Njegovo področje je velikokrat krajina, veduta, scenska skica in miniatura, redkeje pa kompozicija in portret. Umetniki so pogosto v akvarelni tehniki kolorirali grafične liste in risbe, a akvarel je lahko tudi samostojno izrazno sredstvo brez vsake podložne risbe, ki bi služila kot okostje,” tehniko akvarela predstavi Vladimir Bačič, predsednik Društva likovnih umetnikov Severne Primorske, ki je pripravilo drugi mednarodni festival akvarela.
Tokrat še ex-tempore
Ob tem dodaja, da akvarel - če ga, denimo, primerjamo z oljnim slikarstvom - ne zahteva dolgotrajnih priprav. Njegova “mobilnost” omogoča slikanje v naravi, ne da bi slikar moral s seboj nositi ves atelje. Novost letošnjega festivala je bil prav ex-tempore - akvarelisti so v soboto s čopiči lovili podobe v Vipavskem Križu. V primerjavi s prvim bienalom Castra letošnji gosti manj umetnikov. Pred dvema letoma so na mednarodni razstavi na treh prizoriščih predstavili 184 umetnikov, tokrat jih v Lokarjevi galeriji in Lični hiši razstavlja 58: “Na prvem bienalu je bilo avtorjev res veliko, vsak pa je sodeloval s po enim delom. A razstave so bile precej natrpane in nepregledne, tudi ocenjevati je bilo kar težko. Zato smo se odločili, da spremenimo koncept, sprejeli smo manj avtorjev ter jim omogočili, da se predstavijo z več deli. Akvarel namreč ni samo plod slučajnosti, zato smo želeli v ospredje postaviti proces nastajanja dela pri posameznem avtorju. Želeli smo prikazati, kako vsakdo od njih v tej tehniki gradi likovno izpoved. Razstavi sta zdaj bolj uravnovešeni, nekateri avtorji so res vrhunski in verjetno bomo s tem konceptom nadaljevali,” še dodaja Bačič.
Šest nagrad in pet diplom
Tokrat se je natečaja udeležilo 58 avtorjev iz 14 držav, organizatorji pa so podelili šest nagrad in pet diplom. Nagrajena dela je izbrala strokovna komisija, na kateri so bili slikarji in kiparji Lucijan Bratuž, Azad Karim, Vladimir Bačič, Bogdan Vrčon, Bojan Bole, Tea Curk Sorta in umetnostna zgodovinarka Maja Pangos. Nagrade so na podelitvi v Vipavskem Križu prejeli: Al-Lami Salim Mathkour iz Iraka, Luka Popič iz Slovenije, Pawel Gladkow s Poljske, Trond Einar Solberg Indsetviken z Norveške, Natalia Studenkova iz Ukrajine in Berko iz Slovenije. Diplome pa so šle v roke Anne Ivanove iz Rusije, Massimiliana Iocca iz Italije, Olge Kharchenko iz Rusije, Nataše Tajnik Stupar iz Slovenije in Javierja Zorrille iz Španije.
Vse več zanimanja med slovenskimi avtorji
Dela, ki so prispela na letošnji bienale, bodo še vse do konca septembra na ogled v Lokarjevi galeriji in Lični hiši. Predsednik Društva likovnih umetnikov severne Primorske in vodja Lokarjeve galerije je z letošnjo izvedbo zadovoljen, še posebej pa ga veseli, da je za Castro vse več zanimanja tudi med slovenskimi avtorji: “Na prvem bienalu smo imeli iz Slovenije le šest ali sedem udeležencev, tokrat pa jih je bila že skoraj polovica. Glas o našem bienalu se je očitno precej razširil.”
In kakšne so značilnosti dobrega akvarela? Pokojni tržaški slikar in akvarelist Robert Hlavaty (1897-1982) jih je ubesedil takole: “Akvarel mora biti zares akvarel, torej voden, tekoč, sicer ne brezbarven, vendar pa tudi ne trd, kot temu pravimo, vrh tega mora biti akvarel čist, brez popravkov, brez retuša. Akvarel je najlepša pesem, ki slehernemu, ki mu materialnost vsakdanjega življenja še ni otopila srca in izpridila duha, veliko pove.”
MAKSIMILJANA IPAVEC