Černigoj in drugi v mreži idej
V zagrebškem Muzeju sodobne umetnosti so sinoči odprli razstavo Bauhaus - mreženje idej in praks (BauNet), na kateri predstavljajo umetnike iz jugovzhodne Evrope, ki so se šolali na znameniti arhitekturni šoli v Weimarju. Na ogled so tudi štiri umetniška dela Avgusta Černigoja, edinega slovenskega umetnika, ki je študiral na Bauhausu.
ZAGREB > Avgust Černigoj, (1898-1985), najvidnejši predstavnik slovenske likovne avantgarde, je Bauhaus obiskoval le en semester, vendar je to neizbrisno vplivalo na njegov umetniški razvoj. Tam se je srečal z rusko avantgardo in zanj izjemno pomembnim konstruktivizmom, sodobnim oblikovanjem ter seznanil s širšim pogledom na razumevanje umetnosti in umetniškega dela. Černigoj je bil takrat v neposrednem stiku z velikimi imeni likovne umetnosti in avantgarde: Walterjem Gropiusom, Paulom Kleejem, Vasilijem Kandinskim, Laszlom Moholy-Nagyem, Oskarjem Schlemmerjem ...
Znamenita šola Bauhaus je bila ustanovljena leta 1919 v Weimarju. Svoj ustvarjalni vrhunec je dosegla v letih od 1925 do 1932, ko so jo preselili v Dessau; takrat je postala sinonim za evropsko zgodovinsko avantgardo. V svoji zadnji fazi je delovala v Berlinu, kjer jo je leta 1933 ukinila nacistična oblast.
Na zagrebški postavitvi bodo predstavljene rekonstrukcije štirih Černigojevih del: Kontrareljef, Klinika, Wien Kolin in El. Umetnik jih je izdelal leta 1924 in pokazal na svoji prvi konstruktivistični razstavi na ljubljanski Tehnični šoli. “Razstava je bila pomembna zlasti zaradi močnih avantgardnih impulzov, ki jih je Černigoj prinesel v slovenski prostor potem, ko se je vrnil s šolanja na Bauhausu. Razstava je bila za takratni čas izjemno provokativna in radikalna, ponujala je nekaj drugačnega in bila uvod v konstruktivizem,” je o prelomni, a dolgo pozabljeni in spregledani Černigojevi postavitvi v prispevku ob lanskem simpoziju Avgust Černigoj in dediščina eksperimentalnih praks zapisala Barbara Sterle Vurnik, kustosinja Loškega muzeja, ki je slovenski partner tega mednarodnega projekta.
Zagrebška razstava je vrhunec projekta Bauhaus- mreženje idej in praks (BauNet), ki je združil številne institucije (ob zagrebškem Muzeju sodobne umetnosti in Loškem muzeju sodelujejo še muzej Joanneum iz avstrijskega Gradca in sarajevska Akademija likovnih umetnosti) in je posvečena umetnikom jugovzhodne Evrope, študentom znamenite nemške arhitekturne šole. Ob Černigoju so to še Selman Selmanagić (1905-1986) iz Sarajeva in hrvaški avtorji - umetnica tkanja Otti Berger (1898-1944/45), fotografinja Ivana Tomljenović Meller (1906-1988) in arhitekt Gustav Bohutinsky (1906-1987).Na razstavi bo na ogled več kot 300 del, od slik do grafik, risb, objektov, fotografij in filmov, ki jih hranijo v zbirkah številnih muzejev, institucij in zasebnikov. Ob delih študentov Bauhausa iz jugovzhodne Evrope, bodo pokazali tudi dela njihovih učiteljev: Moholy-Nagyja, Kandinskega, Kleeja ...
Cilj projekta Baunet, ki se bo sklenil oktobra, je temeljito raziskati in predstaviti dejavnosti in medsebojna razmerja med umetniki jugovzhodne Evrope, ki so se šolali na Bauhausu, ter vplive te znane šole na umetniške prakse v jugovzhodni Evropi v 50. letih 20. stoletja. V okviru Bauneta so konec lanskega leta začeli tudi z digitalizacijo Černigojevih del, ki jih hrani galerija v Lipici.MI
