Ciciban - še vedno mlad in razigran
Literarna, poljudna in zabavna revija Ciciban je najstarejša slovenska revija za otroke. Rodila se je junija leta 1945 in v prvem letu izhajanja imela naklado 80.000 izvodov: zgodbe, pesmi, uganke in izštevanke, ki so jih napisali mnogi vrhunski slovenski mojstri in mojstrice besede, v podobe pa prelili ilustratorke in ilustratorji, so zaznamovale otroštva številnih generacij cicibanov. Kaj vse je v slovenski kulturno zakladnico prinesel Ciciban, razkriva razstava v Mestni galeriji Nova Gorica.
NOVA GORICA > “Na Štajerskem in Gorenjskem kupi pepela na šolskih dvoriščih, kjer so goreli slovenski abecedniki in učbeniki za ljudsko šolo, v šolskih knjižnicah prazne police. Vračali so se partizani in partizanke, preživeli iz koncentracijskih taborišč. Po cestah invalidi, šepavi, slepi: ljudje, še polni od strahu in praznih upov,” se je časa, v katerem se je rodil Ciciban, spominjala Kristina Brenkova,prva in legendarna urednica Mladinske knjige, pod okriljem katere je zaživela prva slovenska revija za otroke. Ime je dobila po priljubljenem liku iz pesniške zbirke, ki jo je Oton Župančič izdal leta 1915, Ciciban pa je bilo tudi ljubkovalno ime, s katerim je pesnik klical prvorojenca Marka. In že takoj ob ustanovitvi revije so si njeni snovalci - ob Kristini Brenk so to bili še prvi Cicibanov urednik Josip Ribičič ter Oskar Hudales in Albert Širok -zaželeli, da bi prek revije otroci prišli v stik s čimboljšo literaturo in ilustracijo. Želja se jim je uresničila: težko bi namreč našli slovenskega pisatelja in pisateljico oziroma ilustratorko in ilustratorja, ki ne bi vsaj enkrat pisala oziroma risala za Ciciban. Zgodbe in pesmi so v njem objavljali Oton Župančič, Lili Novy, Lojze Kovačič, Kajetan Kovič, Tone Pavček, IvanMinatti, Miroslav Košuta, Dane Zajc, Niko Grafenauer, Svetlana Makarovič, Boris A. Novak, Miklavž Komelj, Anja Štefan, Andrej Rozman Roza ..., ilustrirali pa so ga Jože Ciuha, Ive Šubic, Marjan Manček, Božo Kos, Marjanca Jemec Božič, Jelka Godec Schmidt, Jelka Reichman, Marlenka Stupica, Ančka Gošnik Godec, Marija Lucija Stupica, Lila Prap, Suzi Bricelj, Damijan Stepančič, Polona Lovšin, Alenka Sottler, Zvonko Čoh in še mnogi, mnogi drugi. Ne nazadnje: iz objav v Cicibanu se je rodilo na desetine otroških knjig; med njimi tudi Muca CopataricaEle Peroci z ilustracijami Ančke Gošnik Godec, Krojačka Hlačka Leopolda Suhadolčana je upodobila Marlenka Stupica, Žabjo šoloTereze Žerdin pa je v slike prelila Jelka Reichman.
Že od samega začetka pa je v Cicibanu zelo priljubljen kotiček, v katerem objavljajo zapise, zgodbe in pesmi mladih bralcev. Med tistimi, ki so jih uredniki izbrali za objavo, je tudi precej znanih imen. Bodoči režiser Matija Milčinski se je z zapisom Sedaj imamo tudi mi Slovenci nekaj morja odzval na novico, da so Koper in cono B priključili Jugoslaviji, takrat prvošolec, danes pa radijski voditelj Jure Longyka je v verze ujel zanimive ideje za maškarado, drugošolec Tomaž Šalamun, ki je kasneje s svojim jezikom povzročil vihar v slovenski poeziji, pa je zapisal, da se je v Mostarju, kamor se je njihova družina takrat preselila “skoraj ustrašil feredže”, saj jo je takrat prvič videl. Njegova sestra Katka, danes prevajalka in literarna zgodovinarka Katarina Šalamun Biedrzycka je bila navdušena nad gradnjo hidrocentrale v Jablanici, filmski teoretik in kritik, Novogoričan Silvan Furlan, pa je doživeto opisal vse peripetije, ki so se mu zgodile, preden je prišel do Cicibanovega darila - podvodne maske.
V sklopu razstave bo v petek, 8. septembra, od 10. do 18. ure sejem ilustracij severnoprimorskih likovnih ustvarjalcev. Sodelovali bodo Anja Kranjc, Ana Zavadlav, Ana Maraž, Tinka Volarič, Jana Božič, Silva Karim, Polona Kunaver Ličen in David Ličen.
Od politike do bontona
Pregledno razstavo Ciciban: prvih sedemdeset let je leta 2015 pripravila kustosinja Petja Grafenauer, prvič pa je bila na ogled v Galeriji Vodnikove domačije v Ljubljani. V Novi Gorici, mestu, ki je le dve leti mlajše od Cicibana, pa bo odprta do 14. septembra.
“Ob listanju te najstarejše slovenske revije za otroke je moč razbrati ideologije časa in načine, na katere so bile te posredovane najmlajšim. Vojna leta, poleti na luno, olimpijske igre v Sarajevu, razvoj računalništva, ekologija in osamosvojitev Slovenije so le nekateri mejniki, ki so našli mesto na straneh Cicibana,” je ob novogoriški razstavi zapisala Mateja Poljšak Furlan, kustosinja Mestne galerije Nova Gorica. Revija je mladim bralcem prinašala in jim še ponuja vsebine o politiki, zdravju, naravi in družbi, prometu, znanosti in tehnologiji, umetnosti, športu in kuhanju, pa o bontonu in etiki. “Ves čas svojega obstoja se ne izogiba niti najtežjim in najbolj neprijetnim temam. Ciciban še danes usmerja otroško misel na področju slovenske besede in literature. Listanje po njem razkriva, kako se je spreminjala likovnost v 20. stoletju. Vzgaja otrokov občutek za estetiko in odraščanje polni z vednostjo o številnih vidikih sveta, ki nas obkroža,” še meni Mateja Poljšak Furlan.
Pravljičnih 100.000 naročnikov
Pravi bum je Ciciban doživel v začetku osemdesetih, ko ga je urejal Božo Kos: naravoslovec, karikaturist, humorist in nadarjen didaktik je izbiral predvsem poljudna, zabavna in poučna besedila, ki jih je bogatil s svojo stripovsko ilustracijo.
Takrat je imel Ciciban skoraj 100.000 naročnikov. V svojih prvih desetletjih je bil Ciciban edino in domala obvezno dodatno učno gradivo, danes pa mora za pozornost otrok tekmovati z mnogo močnejšimi, agresivnejšimi mediji, v svojem zapisu, objavljenem v zloženki, ki spremlja novogoriško razstavo, ugotavlja Petra Tihole. Ciciban - po Nacionalni raziskavi branosti posamezno številko prebere približno 100.000 otrok - še vedno prinaša leposlovna besedila različnih žanrov, poezijo, stripe, slikopise, pa tudi poljudne članke o znanosti in umetnosti ter uglasbene otroške pesmi. Danes ga ureja Slavica Remškar in kot izvemo iz zapisa Petre Tihole, urednica in recenzentke vsak mesec preberejo približno 200 tipkanih strani pesmi, pravljic, črtic, ugank, poučnih zgodb ... “Od teh, pravijo, je mogoče izbrati kakih deset uporabnih besedil. Zato primerne vsebine iščejo tudi med klasičnimi besedili, pri tem pa opažajo, da je bilo otrokom namenjeno leposlovje v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih mnogo močnejše, kot je danes.” Kot pravijo na uredništvu Cicibana, se s pisanjem v slovenščini v zadnjih letih ukvarja vse manj sodobnih avtoric in avtorjev, precej bolje pa se godi ilustraciji, kjer opažajo razcvet novih imen, kot so Hana Stupica, Maja Kastelic, Tanja Komadina in Igor Šinkovec.
MAKSIMILJANA IPAVEC
