Človeku neštetih zaslug, a večnemu osamelcu z Griča
Spominski večer članov društva Ris na dr. Jožeta Felca je bil sprehod skozi pisateljevo v 17 književnih del zbrano literarno delo in bera spominov literatov in njegovih sopotnikov Kapljašev.
IDRIJA > Pričakovali bi, da bo spomin na enega največjih na Idrijskem počastilo več ljudi, a se je v intimnem vzdušju večer bržčas odvil tako toplo, kot bi si želel sam. Literarno društvo Ris minulega četrtkovega večera za spomin na svojega člana, pisatelja in nevropsihiatra dr. Jožefa Felca (1941 - 2010), ni izbralo naključno. God Jožefov, 19. marec, bo obeleževalo kot njegov dan, njegovo Dušo imena, kot je ob zaključku zapisala scenaristka, pesnica Ana Balantič.
Brati Felca pomeni razmišljati
Duša imena je Felčev roman iz leta 1991, zgodovinska družinska saga in spomenik Idriji, ki so se ga v literarnem popotovanju dotaknili Risovci. Je roman, ki ga je kot prvega prebral voditelj večera, pisatelj Dare Likar. “Strašili so nas, da je Felčevo pisanje težko. Ko sem roman prebral, sem z veseljem še ves njegov opus,” je povedal.
“Felčeva dela se ne berejo na mah,” je dodala pesnica Radica Pahor. “Prebiram, razmišljam in tako spet in spet,” je povedala, preden je prebrala odlomek iz knjige Prošnji dnevi (1996). Knjige, v kateri je Felc skozi optiko psihiatra globoko posegel v tragičnost sveta na eni in veličastnost duše, intime na drugi strani.
Literati so odlomke iz knjig po svoji izbiri naključno zaokrožili v popoln sprehod skozi zdravnikovo in pisateljevo življenje. Balantičeva pa je za rdečo nit izbrala Živeti življenje, knjigo vseh knjig, ki je ob Felčevi 70-letnici in iztekanju njegovega fizičnega življenja strnila bistvo vsega, kar nam je zdravnik, pisatelj, človek najširšega srca in duha pet desetletij dajal, da bi nam bilo življenje znosnejše.
Če bi ga seveda prebirali, ob njem razmišljali in doumeli. “A je že tako, da nas tu sedi le peščica,” so bili zgroženi literati. Res je skromna udeležba na spominskem večeru presenetila. A so bili tam mnogi, ki so prehodili dobršen del poti s Felcem in razumeli.
Idrija še dolgo ne bo doumela ...
Literati so nizali tudi osebne spomine na Felca. Najbolj ganljivega, ki se je stkal med njo kot pacientko in zdravnikom v bolnišnici, je dodala ljubiteljska pisateljica in slikarka Slavica Uršič. Pesnica Sabina Eržen, se je skozi Felčev zapis dotaknila njegove brezmejne ljubezni do glasbe, zlasti Mozarta, zanj pomembnega vzgiba ustvarjalnosti.
Pol stoletja v preteklost so segli spomini Kapljašev, skupine okrog prve oporečniške revije Kaplje, ki jo je ves čas izhajanja v letih od 1966 do 1971 urejal Felc. “To so bila najlepša leta. Kaplje so bile razlog, da sem se vrnil domov. Zbirali smo se pri profesorju Tomažu Pavšiču, v sobi poimenovani Liberte, in ustvarjali. Jože je bil neustavljiv motor pri delu in smehu. Tedaj še nihče od nas ni vedel za njegovo bolezen,” je povedal arhitekt Milan Božič. Njegov kolega Janez Bizjak, ki je med drugim zakrivil naslov Felčevih kultnih dnevniških zapisov psihiatra v knjigi Osamelci (1982), mu je pritegnil. “Osamelci so ogledalo človeških stisk. Vsi mi smo osamelci. To so bili tudi ljudje, ki so prihajali k Felcu po pomoč, ne da bi se zavedali, da je morda on najbolj potreben pomoči. Njegovo življenje od Osamelcev naprej je bil križev pot. V tistih letih se je izogibal pogovorom o svoji bolezni. Utiral je pot, v kateri je ob razjedajoči bolezni, duhovno rasel. Idrija še dolgo ne bo razumela, kako velik človek je 42 let živel na Griču,” so zbrani prikimali Bizjaku.
Spominski večer bo ostal
“Dobro sem izbral, ko sem se odločil, da ostanem v Idriji,” je Likar z nič kolikokrat izrečenimi besedami Felca začel večer. Zaključil ga je z obljubo, da bo spominski večer Risa ostal tradicionalen.
Da bi se borili skupaj z njegovim vzorom in širokim duhom. “Velik razumnik, psihiater, sodni izvedenec in še bi lahko naštevali, je bil eden redkih pisateljev, ki kot tetraplegik ni mogel pisati sam. Njegov veleum mu je omogočil narekovanje strokovnih študij, esejev, romanov, novel...” so izzvenevale besede spomina.
“Umetnost, če ji ni treba služiti kakšni ideologiji, je najpristnejši izraz človekove svobode. Mislim, da v njegovih skrajnih razmerah, v mejnih situacijah pesem in ljubezen edini lahko osmišljata človekovo bivanjsko avanturo ...,”so s Felcem zaključili spomin nanj. Alenka Höfferle, Felčeva vdova, pa je Risovcem položila na srce naj vztrajajo, saj bo morda s časom razumelo in spomin na enega največjih iz Idrije k srcu vzelo več ljudi.
SAŠA DRAGOŠ
