Crkljanje besed po rusko
Najprej sta jo prevzela Milan Jesih in Niko Grafenauer. Nato še Tone Pavček, Svetlana Makarovič, Ervin Fritz in drugi slovenski pesniki, ki so v Žani Perkovski vzbudili željo, da bi slovensko poezijo prevedla v ruščino.
KOPER> Prevajalka se je minuli teden predstavila tudi na literarno-glasbenem večeru v Foresteriji, drevi pa jo gosti Društvo slovenskih pisateljev.
Forum slovanskih kultur deluje od leta 2004. Kot je v Kopru pojasnil dr. Krištof Jacek Kozak, izredni profesor na oddelku za slovenistiko in nekdanji tajnik programskega sveta foruma, se le-ta skuša uveljaviti kot nadnacionalna medkulturna ustanova, ki posebej poudarja pomen kulture slovanskih držav. Tudi na koprski Fakulteti za humanistične študije že vrsto let z različnimi projekti opozarjajo na pomen slovanskih kultur in slovanske identitete tudi v okviru globalnih integracijskih procesov, poudarja tamkajšnja dekanja dr. Vesna Mikolič. Poslej bodo na Večerih v Foresteriji gostili tudi vsakoletne štipendiste Foruma slovanskih kultur. Prva je bila prav Žana Perkovska.
Žana Perkovska slovensko poezijo prevaja deset let, a je slovenščino na oddelku za slavistiko v Rusiji študirala že pred tremi desetletji. Željo, da bi prevajala slovensko poezijo, sta zanetili zbirki Stara LjubljanaNika Grafenauerja in SonetiMilana Jesiha. Zgodilo se je nenačrtovano, naključno. “Nekaj te mora presenetiti, šokirati, bodisi z iskrenostjo, bodisi s provokativnostjo ali s katero drugo značilnostjo,” vzgibe za prevajanje pojasnjuje prevajalka. Eden glavnih izzivov pri prevajanju poezije iz ruščine v slovenščino (in obratno) je dejstvo, da “ima vsaka slovenska beseda zlog manj od ruske, kar pomeni, da je treba pri prevajanju poezije, isto vsebino stlačiti v manj besed”. O razliki med sodobno rusko in slovensko poezijo pa Perkovska pravi, da v Rusiji še vedno prevladujejo klasične pesniške oblike, torej ni toliko prostega verza, kot ga poznamo pri nas.
Mnoge pesmi slovenskih pesnikov, ki jih je prevedla v ruščino, so izšle v uglednih ruskih literarnih revijah, uredila pa je tudi antologijo slovenske poezije, v kateri je zbranih 55 slovenskih pesnikov.
Na tokratnem Večeru v Foresteriji so Fakulteta za humanistične študije ter tamkajšnja Center za slovanske kulture in Oddelek za slovenistiko v sodelovanju Forumom slovanskih kultur gostili rusko prevajalko in pesnico Žano Perkovsko. Ta je s pomočjo igralke Saše Pavček, s katero sta recitirali pesmi - prva v ruščini, druga v slovenščini - in ob glasbeni spremljavi diplomata Jožefa Ciraja in mlade Vite Marte v poldrugi uri ponudila drobce ruščine, njene blagozvočne jezikovne melodike, v pogovoru z vodjo Centra za slovanske kulture UP FHŠ dr. Irino Makarovo Tominec pa razkrila tudi nekaj praktičnih prevajalskih skrivnosti.
Med njimi je kajpada tudi Tone Pavček, ki so se ga na tokratnem večeru spomnili tudi kot izjemnega ljubitelja in poznavalca ruščine. Njegova hčerka in igralka Saša Pavček je pred prebiranjem njegovega prevoda Jeseninove Ane Snjegine priznala, da je bila tudi sama presenečena, ko je ugotovila, da je oče tega velikega ruskega ustvarjalca prevajal že pri 28 letih. “Ruščina je očeta pravzaprav spremljala tudi na vsakem drsajočem koraku v zadnjem letu njegovega življenja, saj je vsakič, ko se je trudil hoditi, zraven recitiral v ruščini,” je ganljiv drobec iz življenja lani preminulega pesnika delila z občinstvom. Tudi sama ima rada tuje jezike, fascinira jo njihova zvočna podoba, ruščina pa je mesto v njenem življenju dobila že v otroštvu: “Ko je imel oče večkrat ruske goste, sem jih vedno poslušala in mami dejala: Rusi pa tako lepo crkljajo svoje besede.”
MAJA PERTIČ GOMBAČ