Ćubejska četverica
“S ponosom in hvaležnostjo se vsakič znova spominjamo istrskega pesnika in duhovnika Alojza Kocjančiča: kot človeka, ki je bil povsem obrnjen k bližnjemu, kot duhovnika, ki je bil povsem obrnjen k Bogu, in kot pesnika, ki je bil povsem obrnjen k Istri, kar ga je izoblikovalo v celovit triptih,” je ob nedavni, 50. obletnici izida Kocjančičevih Šavrinskih pesmi poudarila slavistka in pesnica Ines Cergol.
KUBED> Iz Kubeda pa poleg Kocjančiča izhajajo še drugi kulturni ustvarjalci.
Petdeset let po izidu Šavrinskih pesmi, pesniškega prvenca Alojza Kocjančiča (1913–1991),slavistka in pesnica Ines Cergol poudarja: “V ta triptih je pognal iz svojega občutljivega in obenem trdnega značaja, ki ga je odprl za lepoto, dobroto, pravičnost. Ta triptih sta dopolnili vzgoja in usoda v času in prostoru, ki ju je živel v razprti polnosti in predanosti. Zato ni presenetljivo, da se ga ljudje, tako v koštabonski kot klanški župniji pa tudi v rojstnem Kubedu, spominjajo kot dobrega človeka in predanega domoljuba.” Cergolova je uredila tudi Kocjančičevo knjigo Ljudi opeval sem, vodé in skale. Poleg teh dveh pa je izšla še zbirka Brumbole.
Operna pevka iz Istre
Kubed je prelepa vas, ki leži ob vznožju velike žive skale. V tej istrski vasi v zaledju Kopra pa ni zibel tekla le pesniku in duhovniku Alojzu Kocjančiču, ampak še drugim kulturnim ustvarjalcem. Nedavno so se v Kubedu spomnili še operne pevke in pedagoginje Ksenije Vidali (1913–2004), ki je s svojim glasom žlahtnila pevske odre. Glasbenica Tatjana Jercog nas opominja, da je bila Vidalijeva sopranistka z lepim glasom, njene interpretacije pa so izžarevale veliko čustvene topline. Kubejska operna pevka je na domačih in evropskih odrih odpela petintrideset velikih vlog, od tistih iz Mozartovih oper do verističnih opernih del. “Vedno znova je občinstvo navduševala s svojimi kultiviranimi in z muzikalnostjo prepojenimi nastopi. Kdor se ukvarja z umetnostjo, se mora soočiti sam sabo, biti mora osebnost brez kulis,” je prepričana Jercogova. In o Vidalijevi dodaja, da je bila “osebnost prejšnjega stoletja, ki je trdno zagovarjala svoja načela in se borila, da je svoje glasbene želje izpolnila. Tako je postala brezčasni zgled za marsikaterega umetnika in marsikaterega Slovenca.”
Ćubejske žerjavice
Odgovorni urednik revije Fontana Danilo Japelj o kubejskem publicistu Rafaelu Vidaliju (1937–2010), ki je svoja dela objavljal tudi v Fontani, pravi: “Vidali je bil zvest svojemu Kubedu in slovenski Istri. Iz nje je črpal bogastvo besede in izročila časa. Od tod njegova občutljivost in posluh za vse, kar ne sme biti pozabljeno, od tod Rafaelovo nenehno zanimanje in skrb za kulturno življenje kraja, za ohranjanje domače govorice, za kulturo pisane besede.” Vidali je izdal: Ćubejske žrjavce, Lepi moj domček, čeprav te je samo za en lonček, Vračanja v Retino. Iz slikovitega Kubeda je bil tudi učitelj, narodni buditelj in pisec Anton Mihevc - Tone (1899-1973). Zaslužen je za kulturno in prosvetno rast Slovencev v Istri v prvi polovici prejšnjega stoletja, dodaja Kubejčanka Tanja Jakomin Kocjančič. In opozarja na Mihevčevo vlogo pri organizaciji šolstva in ohranjanju kulturnega izročila, tako v slovenski Istri kot tudi drugod po Sloveniji. Mihevc je bil tudi plodovit pisec, ki je v časopisih Primorski dnevnik, Istrski tednik in Slovenski Jadran objavil številne zgodbe, pripovedke, humoreske, podlistke. Deloval in živel je tudi na Reki.
LEA KALC FURLANIČ
