Čudež, v katerega so se vsi zaljubili
“Ta film je skoraj čudež!” je na torkovi projekciji neodvisnega celovečerca Kdo bo shranil rože? / Chi salvera le rose? dejal producent filma Giulio Cesare Senatore. V okviru ljubljanskega 34. Festivala LGBT filma so ganljivo zgodbo o veliki ljubezni gejevskega para v poznih letih predstavili v tržaškem kinu Ariston. Jutri ob 20. uri ga bodo predvajali v koprskem MKSMC Boteginu.
TRST, KOPER > Film je celovečerni prvenec Cesareja Furesija, ki je s sinom Guidom tudi podpisal scenarij, a je obenem tudi producentski prvenec Giulia Cesareja Senatoreja.Ta kot podjetnik deluje na povsem drugem področju. “Ko sem prebral scenarij, me je tako prevzel, da sem se odločil po svojih močeh podpreti Cesareja v tej avanturi,” je dejal producent, ki dobrih deset let živi v mestecu Alghero na Sardiniji, od koder je doma tudi režiser. In kjer se dogaja filmska zgodba.
V glavnih vlogah spremljamo znana italijanska igralca: Carlo Delle Piane (1936) upodobi upokojenega igralca pokra, odvetnika Giulia Santelio, ljubečega partnerja hudo obolelega Claudia - tega izvrstno igra Lando Buzzanca (1935).
Claudio zaradi bolezni že dolgo ne zapušča postelje v prvem nadstropju razkošne vile, v tem času pa njegov sopotnik kljub pomanjkanju denarja skuša vzdrževati videz, da je vse po starem. Posname in iz spodnjega nadstropja predvaja celo glas nekdanje hišne pomočnice. A pride dan, ko je prisiljen na pomoč poklicati hčerko, s katero že leta nima stikov. Nad družinskim hotelom visi hipoteka. S prihodom hčerke in vnuka se razpre še drug pogled na veliko ljubezen, v kateri včasih ni bilo dovolj prostora za kogarkoli drugega. Na trenutke niti za hčer. Razplet pa je brezkompromisen in odpira številna vprašanja.
Tudi zaradi tematike homoseksualne ljubezni, ki je sicer tudi zaradi starosti igralcev prikazana diskretno, z izjemno milino, film v Italiji ni prišel v redno distribucijo. “Da so ga posneli, je bilo potrebnega veliko poguma in zagnanosti,” je v Trstu dejala Raffaella Canci, gostiteljica iz organizacije La cappella underground.
Film je nastal v povsem neodvisni produkciji, z minimalnimi sredstvi, malenkost je primaknila občina Alghero. “Na koncu so bili najpomembnejši podporniki mali obrtniki, posamezniki, celo čistilnica in cvetličarna. Podarila nam je marsikatero vrtnico, ki ste jo videli v filmu,” je dejal producent. Posebej je poudaril, da so film podprli vsi sodelujoči, tudi igralci, ki so se “dobesedno zaljubili vanj”.
“Imeli smo samo 21 snemalnih dni, a vzdušje je bilo magično. Carlo Delle Piane, ki letos praznuje 70 let filmske kariere, je sam predlagal prizor, v katerem pleše na razgledišču. A še dan prej je komaj hodil,” je še povedal Giulio Cesare Senatore, ki se zdaj veseli distribucije v ZDA.