Čudovit košček sveta, poln umetnosti
V ponedeljek popoldne so v Kanalu ob Soči zaprli razstavo risb, portretov in kipov Mirsada Begića. V Galerijo Rika Debenjaka so ob tej priložnosti povabili tri ugledne goste - poleg avtorja razstave še pisatelja Borisa Pahorja ter filozofa, fotografa in borca za pravice slepih Evgena Bavčarja.
KANAL > Kiparja Mirsada Begića in pisatelja Borisa Pahorja, ki ju je v Kanal pripeljal predsednik uprave Mladinske knjige Peter Tomšič, so pred Galerijo Rika Debenjaka na trgu Kontrada sprejeli župan Andrej Maffi, predsednik galerijskega sveta Peter Blažej in predsednica Prosvetnega društva Soča Kanal Milica Zimic.
Tam je bil že tudi Evgen Bavčar, ki je Pahorju iz domačega Pariza prinesel majski izvod ugledne revije Causeur, v kateri je objavljen članek Življenje med sencami, posvečen prav njemu, tržaškemu pisatelju, ki bo 26. avgusta dopolnil 105 let.
Boris Pahor, pisatelj: “Otroci beguncev, ki bežijo v Evropo, so psihično skaženi, če izgubijo svojo identiteto in morajo prevzeti tujo, da bi jim uspelo v novem okolju. Mi smo to doživeli že v času fašizma.”
Ne odrecimo se erosu!
Leta gor ali dol, Pahor se je razgovoril že na trgu in se zatem po strmih stopnicah z nekaj pomoči povzpel v prvo nadstropje galerije, kjer so na ogled postavili Begićeve umetniške upodobitve trdoživega pisatelja. Avtor je pojasnil, da se je ustvarjanja Pahorjevega bronastega kipa, ki so ga lani odprli v ljubljanskem parku Tivoli, lotil temeljito, s pomočjo več deset skic, ki jih je sproti uničeval. V Kanalu so na ogled postavili risbe, ki jih je ohranil, mednje pa postavili kip pisateljeve glave. “Veliko osnutkov sem naredil, preden sem prišel do končnega kipa s čepico, očali, plaščem in dekorativnimi elementi, torej do figure z vsebino, s karakterjem, z držo,” je Begić pojasnil Pahorju in drugim. Dodal je oceno, da mlajši rodovi umetnikov nič več ne obvladajo figure: “Čez dvajset, trideset let takih figur ne bo, saj današnje generacije nimajo več klasičnega znanja. Prihajajo zelo površni rodovi, nepripravljeni na izzive, kakršen je bil zame ta s Pahorjevim kipom. Žal je vse manj temeljitega in poglobljenega dela, ki pa bi bilo za majhno Slovenijo zelo dragoceno.”
Kipar je kritičen tudi do prevlade tehnologije: “S tem naj bi dosegli neverjeten napredek, a po moji oceni je elektronika katastrofa za človekovo vitalnost in za eros kot gonilo kozmosa. Virtualni svet je dosegel že vsako hišo, a če se ne bomo več dotikali drug drugega, če se ne bomo čutili, bomo izgubili eros. Brez tega pa ni kiparstva in še marsičesa drugega. Sem zagovornik vračanja k zemlji, k maternici, k tistemu prapra ...”
Ajdovska projekcija filma o Borisu Pahorju
V nedeljo ob 16. uri bodo v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini predvajali francoski film Boris Pahor: portret svobodnega človeka. “Celovečerni dokumentarec nam razkriva umetnikovo življenje, delo, ljubezen, a tudi (težko) zgodovino Evrope, ki ji je bil priča. Zato lahko Pahorjevo osebno zgodbo beremo kot univerzalno,” sporočajo iz zavoda za kulturo, znanost in umetnost Fluvium 7, ki dogodek pripravlja s podporo občine. Vstopnina bo pet evrov. Pred ogledom se bo Nejc Rožman Ivančič pogovarjal z režiserko Fabienne Issartel in Borisom Pahorjem.
Prikimala sta mu tako Bavčar kakor tudi Pahor, ki je zaradi slabega vida prosil, da mu kip pred njim dobro osvetlijo. “Aha, moja pleša se dobro vidi,” se je pošalil in resneje poudaril, da mu je v čast vnovično gostovanje v majhnem, a kulture prepolnem Kanalu, kjer je bil že dvakrat slavnostni govornik na Kogojevih dnevih. Slovence je pozval, naj bomo ponosni na svoj narod, ki je resda maloštevilen, vendar lahko svetu pokaže marsikaj, ga zelo obogati: “Ena največjih nevarnosti danes je nasilna internacionalizacija človeka. Ko ga iztržejo iz njegovega jezika in mu vzamejo identiteto, mu rečejo, da je postal 'državljan sveta'. Kar pa ni vredno nič! Tudi otroci beguncev, ki bežijo v Evropo, so psihično skaženi, če izgubijo svojo identiteto in morajo prevzeti tujo, da bi jim uspelo v novem okolju. Mi smo to doživeli že v času fašizma.”
Posvaril je pred vsiljevanjem angleščine kot globalnega jezika, ki slovenščino izpodriva tudi na univerzah, opozoril pa je še na nevarnost pozabe: “Človek upa, da se hudo ne bo ponovilo, če ga bo pozabil. A po prvi svetovni vojni je prišla druga, ki je bila še hujša, zdaj pa človeštvu, kakor kaže, grozi že tretja z atomskimi bombami.”
Kava na opominu
Goste je pozdravil in pogostil župan Andrej Maffi. Pahorju je izročil protokolarno darilo, repliko kabrce, glinene piščali trikotne oblike, ki jo je po risbi Pavla Medveščka izdelala Alenka Gololičič iz Društva keramikov Kanal.
Med zadnjim sprehodom skozi svojo razstavo je Mirsad Begić dejal, da mu je gostovanje v ljubem Kanalu v veliko čast: “Ta košček Slovenije je božji dar, tu se rojevajo veliki talenti, ki so zaznamovali tudi širši, jugoslovanski in evropski prostor.” Na Primorskem stoji več njegovih kipov: kar dva Kosovelova, prvi pred pesnikovo rojstno hišo v Sežani, drugi ob vhodu na dvorišče pesnika Josipa Ostija v Tomaju, kip Vena Pilona v Ajdovščini, kip Filipa Terčelja v Šturjah ... in seveda v Kanalu kip Rika Debenjaka, Begićevega profesorja na akademiji v Ljubljani.
Kipar, leta 1953 rojen v Bosni in Hercegovini, ustvarja z glino, mavcem, keramiko, bronom, tudi voskom in vrvjo, riše pa na vse mogoče in z vsem mogočim: v drugem nadstropju galerije so bila razobešena tudi dela, ki jih je ustvaril po pitju kave - z njenim ostankom je slikal na opomin, ki ga je prejel po pošti.
