Da bi kritiko bolj cenili

LJUBLJANA > Slovensko društvo likovnih kritikov je nedavno sprejelo odločitev, da svojim članom oziroma najprepoznavnejšim avtorjem besedil o vizualni umetnosti podeli priznanja za njihovo delo. Letos so priznanja podelili prvič, v bodoče pa naj bi jih vsako leto. Podeljevali jih bodo v treh kategorijah: priznanje za mladega kritika, nagrada za likovno kritiko in kuratorstvo ter nagrada za življenjsko delo.

“S podelitvijo priznanj poskušamo zapolniti prostor, v katerem deluje naša novejša kritika za umetnost, ki pa je še vedno premalo prepoznavna in cenjena tako pri ustreznih institucijah kot v širši javnosti. To se kaže zlasti v vse manjšem številu izdanih knjig s tega področja kot tudi manjši pozornosti časopisov in revij za resnejše in celovitejše prispevke o umetnosti,” pravijo v društvu, ki ga vodidr. Boris Gorupič.

Odgovornost za prihodnost

Predsednica žirije Tatjana Pregl Kobe (s članicama Natašo Kovšca in Nino Pirnat Spahić) je podelitev priznanja kuratorki in umetnostni zgodovinarki Maji Marinkovski utemeljila z njeno aktivnostjo pri predstavitvah mladih goriških umetnikov, od leta 2011 pa je vključena tudi v mednarodni projekt, v katerem raziskuje opus v Franciji živečega nizozemskega umetnika Eugena van Lamsweerda (1930), nekdanjega profesorja na Akademije Rietvield v Amsterdamu. Za niz umetnikovih retrospektivnih razstav v okviru Centra sodobnih umetnosti v francoskem mestu Troyes je prispevala spremno študijo (Eugene van Lamsweerde, Poetika praznine), ki je skrajšana objavljena v posebni številki francoske umetniške revije CLGB, posvečene umetnikovi retrospektivi.

“Čeprav je bilo priznanje podeljeno na podlagi preteklega dela in dosežkov, mi pomeni predvsem odgovornost, da tudi v prihodnje upravičujem odločitev strokovne komisije, ki je ravno v meni prepoznala potencial. Skratka, da še naprej nadgrajujem svoje znanje in kritiško aktivnost ter da po svojih zmožnostih prispevam k boljšemu stanju umetnosti in umetnikov, saj so prav ti razlog in vir navdiha za naš (po)klic,« je ob podelitvi dejala Marinkovska.

Dr. Petja Grafenauer je priznanje prejela za likovno kritiko in kuratorstvo, pripravila je številne razstave in pisala kritike, zlasti o slikarstvu 20. stoletja in naše dobe. Od leta 2005 je zunanja predavateljica in nosilka modula Zgodovine sodobne umetnosti in teorije na programu Digitalne umetnosti in prakse na Visoki šoli za umetnost Univerze v Novi Gorici.

Spremljevalec likovne umetnosti

Nagrado za življenjsko delo so podelili umetnostnemu zgodovinarju in umetnostnemu kritiku Janezu Mesesnelu (1931), po rodu iz Lokavca pri Ajdovščini. Diplomiral je na Oddelku za Umetnostno zgodovino na ljubljanski univerzi leta 1957, po odsluženem vojaškem roku devet let deloval kot novinar, leta 1967 pa je bil izvoljen za direktorja Mestnega muzeja Ljubljana, kjer je ostal trinajst let. Nato je deloval kot muzejski svetnik in vodil razstavišče Mestnega muzeja - Galerijo revolucije Ljubljana.

Od leta 1972 deluje kot zapriseženi sodni izvedenec za umetnine in cenilec. Likovne kritike, besedila za kataloge piše že od leta 1952, in sicer za večino slovenskih revij in časopisov. Napisal je vrsto knjig in monografij, med njimi o Francetu Slani, Jožetu Tisnikarju, Janezu Pirnatu, Milanu Rijavcu, Vidi Fakin in drugih. Za kratke filme je prispeval več scenarijev in sinopsisov, med televizijskimi oddajami pa izstopajo Vipavski portali, Emona in Soška fronta. Njegov celotni opus obsega več kot dva tisoč likovnih kritik in recenzij, predstavitev, komentarjev in študij.

KLAVDIJA FIGELJ