Danes se v Trstu začenja dvanajsti Forum Tomizza
“V svojem političnem kozmosu meje delijo in združujejo povsod tam, kjer so, in tam, kjer jih ni. Treba je pogledati daleč čeznje, globoko vase, in jih tu, v lastnem bistvu, narediti nesmiselne,” je geslo letošnjega, že 12. Foruma Tomizza, ki se bo danes popoldne s simpozijem začel v Trstu.
KOPER> Jutri se bo simpozij nadaljeval v Kopru, v petek pa ga bodo sklenili v Umagu. Tema simpozija je paradoks Ni meja je (Ni meja, meja je).
Forum Tomizza je bil zasnovan pred dvanajstimi leti kot večkulturni in večjezični projekt, ki raziskuje, spodbuja in uresničuje družbeni in kulturni dialog v širšem, nadnacionalnem slovensko-romansko-germanskem obmejnem prostoru.
Danes ob 15.30 se bo v Pallazzo economo v Trstu začel simpozij na temo Ni meja je. S svojimi referati bodo sodelovali Mauro Manzin (Trst), Melita Richter (Trst), Milan Rakovac (Zagreb), Fabio Todero (Trst), Enrico Maria Milic (Trst), Sanja Roić (Zagreb), Drago Kraljević (Buje) in Norina Bogatec (Trst).
Ena od poglavitnih smernic srečanj, nastalih na pobudo istrskega pisatelja, novinarja in prevajalca Milana Rakovca in simbolno oprtih na ime in delo Fulvia Tomizze, čigar umetniška in človeška širina je v enaki meri sprejemljiva za vse etnije severnega Jadrana, je spoznavanje, povezovanje in trajna komunikacija ljudi duha, ki živijo ob meji ter delujejo na kulturnem, znanstvenem ali medijskem področju.
Pisatelj Fulvio Tomizza je v svojih romanih govoril o vseh treh kulturah, italijanski, slovenski in hrvaški, jih povezoval. Skoznje se zrcali njegova bridka izkušnja razseljenega človeka.
Ko smo pobudnika Forruma in Tomizzovega prijatelja Milana Rakovca vprašali, v čem je bila pisateljeva globoka osebna bolečina, nam je povedal:
V bogatem spremljevalnem kulturnem programu opozarjamo na koncert Radeta Šerbedžije in Livia Morosina jutri ob 21. uri na vrtu Circola Skupnosti Italijanov Santorio Santorio v Kopru.
“Fulvio sicer izhaja iz premožne družine - oče je bil dobro stoječ, a na vasi v Materadi se je srečeval z revščino drugih otrok. Prav tako pozneje v Kopru, ko je obiskoval semenišče in licej. V njem se je prvinsko vzbudila ljubezen do siromaka. Na drugi strani je bila ves čas prisotna krivda do očeta, ki ga je po vojni Udba zaprla v koprske zapore in šikanirala, zato po izpustitvi odide z družino v Trst. Fulvio pa noče z njimi. Odide študirat v Beograd, Ljubljano. Dela na Radiu Koper. Ostane v Jugoslaviji. Ko mu oče v Trstu umre, gre ponj in ga pokoplje v rodni Materadi. To zapustitev je vse življenje čutil kot izdajstvo. Ali kot poje Arsen Dedić: 'Oprosti mi oče, da sem bil Kajn.'”
Forum Tomizza so letos pripravili pod okriljem Kulturnega kluba Koper v sodelovanju s Skupnostjo Italijanov Santorio Santorio, Radiem Capodistria in Radiem Koper, Mestno knjižnico Umag ter Skupino 85 in Krožkom Istra v Trstu.
Pozneje, po priključitvi cone B k Jugoslaviji, kamor je sodila tudi Materada, se je tudi sam za vselej odselil v Trst. Zapustitev rodne Materade pa je bila med njegovimi najbridkejšimi izkušnjami v življenju. Nikoli je ni prebolel. Zato je vse svoje življenje v svojih delih in dejanjih posvetil preseganju mej med Italijani, Slovenci in Hrvati.
V sklopu Tomizzovega itinerarija bodo organizirani literarni sprehodi po Trstu, Kopru in Umagu. V Kopru bo sprehod po Tomizzovih poteh, kot jih razberemo iz njegovih romanov, jutri ob 17. uri. Vodila ga bo slovenistka Jasna Čebron.
Ista prizadevanja povezujejo tudi Forum Tomizza.
Rakovac ga vidi kot istrsko parencano, ozkotirno železnico, ki je povezala kraje od Poreča do Trsta.
“Mi tovorimo, kontrabandarimo. Enako kot nekdaj Martin Krpan s soljo. Le da mi tihotapimo besede. Iščemo poti, kako bi presegli strah in živeli v spoštovanju edinstvenega v večkulturnem prostoru,” pojasnjuje Rakovac.
Na tem “vlaku” je tudi vse več ljudi. Na natečaj Lapis Histriae, ki ga je Forum Tomizza za kratko prozo razpisal šestič, je letos prispelo 140 del. V dvanajstih letih se je na simpoziju zvrstilo več kot tristo razpravljavcev z znanstvenega, literarnega in publicističnega področja in več kot petsto pisateljev.
MAJDA SUŠA
